(1)

Člen 220 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) določa, da je Komisija pooblaščena v ustreznem temeljnem aktu, da si v imenu Unije ali Euratoma izposoja ustrezne zneske z namenom nadaljnjega posojanja upravičenim državam članicam ali tretjim državam pod pogoji, ki se uporabljajo za posojila. V tem smislu se denarni tokovi med izposojenimi sredstvi in posojili ujemajo ena na ena. To pomeni, da mora Unija izvajati tržne operacije na podlagi potreb po izplačilu za vsak posamezni primer dajanja posojil, kar omejuje možnost skladnega načrtovanja različnih operacij najemanja posojil in strukturiranja zapadlosti, da bi se dosegli najboljši stroški.

(2)

Financiranje posameznih programov finančne pomoči z ločenimi metodami financiranja ustvarja stroške in povečuje kompleksnost, saj različni programi finančne pomoči tekmujejo za omejeno število možnosti financiranja. S tem se razdrobi ponudba dolžniških vrednostnih papirjev Unije ter zmanjšujeta likvidnost in zanimanje vlagateljev za ločene programe, čeprav imajo vsi dolžniški vrednostni papirji Unije enako visoko kreditno kakovost. Finančno pomoč bi bilo zato treba organizirati na podlagi enotne metode financiranja, ki povečuje likvidnost obveznic Unije ter privlačnost in stroškovno učinkovitost izdaj Unije.

(3)

Potreba po enotni metodi financiranja je še posebej izrazita v primeru finančne podpore Ukrajini glede na njene nujne potrebe po financiranju. Nedavne izkušnje s potrebami Ukrajine po financiranju so izpostavile slabosti razdrobljenega pristopa k organizaciji dolga Unije. Da se okrepi položaj Unije kot izdajateljice dolga, denominiranega v eurih, je izjemno pomembno, da so vse nove izdaje organizirane po enotni metodi financiranja.

(4)

Vzorec za enotno metodo financiranja in večina elementov infrastrukture, potrebne za njeno izvajanje, sta bila že vzpostavljena v obliki diverzificirane strategije financiranja na podlagi Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053 (4). Ta strategija je omogočila uspešno mobilizacijo sredstev za nepovratna sredstva in posojila na podlagi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter za vrsto drugih programov Unije iz Uredbe Sveta (EU) 2020/2094 (6). Glede na pričakovano kompleksnost operacij, ki so potrebne za zadovoljitev nujnih potreb Ukrajine po financiranju, in za predvidevanje morebitnih prihodnjih operacij najemanja in dajanja posojil je primerno diverzificirano strategijo financiranja določiti kot enotno metodo financiranja za izvajanje operacij najemanja posojil.

(5)

Uporaba diverzificirane strategije financiranja bi morala omogočiti prožno izvajanje programa financiranja ob polnem spoštovanju načel proračunske nevtralnosti in ravnotežja proračuna iz člena 310(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Stroške programa financiranja bi morali v celoti kriti upravičenci na podlagi enotne metodologije za razporeditev stroškov, ki zagotavlja pregledno in sorazmerno razporejanje stroškov. Obveznosti odplačevanja bi morali v skladu s členom 220(5), točka (e), finančne uredbe nositi upravičenci do finančne pomoči.

(6)

Izvajanje diverzificirane strategije financiranja bi zahtevalo, da se v vseh programih najemanja in dajanja posojil, ki se opirajo na to strategijo, upošteva enoten sklop pravil. Ta pravila bi bilo zato treba dodati horizontalnim finančnim pravilom, določenim v finančni uredbi, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU.

(7)

Diverzificirana strategija financiranja bi morala Komisiji zagotoviti večjo prožnost glede časovnega okvira in zapadlosti posameznih posojilnih transakcij ter omogočiti redna in stalna izplačila različnim državam upravičenkam. Taka strategija bi morala temeljiti na združevanju instrumentov financiranja. To bi Komisiji omogočilo prožnost pri organizaciji plačil upravičencem neodvisno od tržnih pogojev v času izplačila ter tudi zmanjšalo tveganje, da bi Komisija morala zbirati fiksne zneske v nestanovitnih ali neugodnih pogojih.

(8)

Za zagotovitev večje prožnosti Komisiji bi bilo treba vzpostaviti združena likvidna sredstva. Po zaslugi take centralizirane likvidnostne funkcije bi se povečala odpornost zmogljivosti Unije za financiranje, ob tem pa bi lahko Unija na podlagi zanesljive zmogljivosti za napovedovanje likvidnosti vzdržala začasna neskladja med vsemi prilivi in odlivi.

(9)

Komisija bi morala izvajati vse potrebne transakcije za redno prisotnost na kapitalskem trgu, doseganje najboljših možnih stroškov financiranja in olajšanje transakcij z dolžniškimi vrednostnimi papirji Unije in Euratoma.

(10)

Ob razširitvi diverzificirane strategije financiranja na širši nabor programov je zato primerno, da Komisija določi potrebne ureditve za njeno izvajanje. Te ureditve bi morale vključevati okvir upravljanja, postopke obvladovanja tveganja in metodologijo za razporeditev stroškov, ob upoštevanju člena 220(5), točka (e), finančne uredbe. Za zagotovitev preglednosti bi morala Komisija redno in izčrpno obveščati Evropski parlament in Svet o vseh vidikih svojega najemanja posojil in strategije upravljanja dolga.

(11)

Finančno uredbo bi bilo zato treba spremeniti.

(12)

Zaradi pravne varnosti in jasnosti v zvezi z že odobreno finančno pomočjo in v zvezi s finančno pomočjo na podlagi Uredbe (EU) 2022/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini za leto 2023 (makrofinančna pomoč +) (7), bi se morala ta uredba uporabljati le za programe finančne pomoči, za katere temeljni akti začnejo veljati 9. novembra 2022 ali pozneje.

(13)

Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, ki jih je povzročila neizzvana in neupravičena vojna agresija Rusije proti Ukrajini, se je primerno sklicevati na izjemo od roka osmih tednov, določeno v členu 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, PDEU in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(14)

Glede na razmere v Ukrajini bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –