(1)

Člen 89(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 določa, da se za pogodbe o izvedenih o finančnih instrumentih OTC, ki objektivno merljivo zmanjšujejo investicijska tveganja, ki so neposredno povezana s finančno solventnostjo pokojninskih shem, in za subjekte, ustanovljene za zagotavljanje nadomestil članom pokojninskih shem v primeru neizpolnjevanja obveznosti, obveznost kliringa iz člena 4 navedene uredbe ne uporablja do 18. junija 2021. To prehodno obdobje je bilo uvedeno, da bi omogočili razvoj izvedljivih tehničnih rešitev za prenos zavarovanja z denarnimi in nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja v okviru pokojninskih shem in tako preprečili negativne učinke na pokojnine bodočih upokojencev, ki bi jih povzročila takojšnja uporaba obveznosti kliringa za take pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC.

(2)

V skladu s členom 85(2), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 648/2012 je Komisija pooblaščena, da prehodno obdobje iz člena 89(1) navedene uredbe dvakrat podaljša, vsakič za eno leto, če ugotovi, da izvedljive tehnične rešitve za prenos zavarovanja z denarnimi in nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja v okviru pokojninskih shem še niso bile razvite in da so negativni učinki na pokojnine bodočih upokojencev zaradi centralnega kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih ostali nespremenjeni. V ta namen mora Komisija v skladu s členom 85(2), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 648/2012 do zadnjega podaljšanja prehodnega obdobja pripraviti letna poročila, v katerih oceni, ali so bile take izvedljive tehnične rešitve razvite in ali je treba sprejeti kakršne koli ukrepe za spodbujanje teh izvedljivih tehničnih rešitev.

(3)

Komisija je letni poročili sprejela 23. septembra 2020 (2) oziroma 6. maja 2021 (3). V teh poročilih je ugotovila, da so si udeleženci na trgu v preteklih letih prizadevali razviti ustrezne tehnične rešitve, ki vključujejo preoblikovanje zavarovanja s premoženjem s strani klirinških članov ali prek trgov repo poslov z opravljenim kliringom. Komisija je tudi ugotovila, da so nekatere pokojninske sheme začele prostovoljno izvajati centralni kliring dela svojih portfeljev izvedenih finančnih instrumentov. V poročilu je bilo ugotovljeno, da je ključni preostali izziv za pokojninske sheme dostop do likvidnosti v primeru pretresov na trgu, da bi lahko predložile gibljivo kritje, saj bi ta zahteva hitro in znatno povečala tveganje izčrpanja razporeditev denarnih sredstev pokojninskih shem.

(4)

V skladu s členom 85(2), drugi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) št. 648/2012 se zahteva, da Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) v sodelovanju z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine, Evropskim bančnim organom in Evropskim odborom za sistemska tveganja Komisiji predloži letna poročila, v katerih oceni, ali so si CNS, klirinški člani in pokojninske sheme ustrezno prizadevali in razvili izvedljive tehnične rešitve, ki omogočajo udeležbo takih shem v centralnem kliringu s predložitvijo zavarovanja z denarnimi in nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja, vključno s posledicami teh rešitev za likvidnost trga in procikličnost ter njihovimi morebitnimi pravnimi ali drugimi posledicami.

(5)

Komisija je z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/962 (4) enkrat podaljšala prehodno obdobje iz člena 89(1) Uredbe (EU) št. 648/2012, in sicer do 18. junija 2022.

(6)

ESMA je 25. januarja 2022 predložil zadnje poročilo o tem, ali so si CNS, klirinški člani in pokojninske sheme ustrezno prizadevali in razvili izvedljive tehnične rešitve za lažje sodelovanje takih shem pri centralnem kliringu s predložitvijo zavarovanja z denarnimi in nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja. Medtem ko je ESMA v glavnem potrdil svoje prejšnje ugotovitve, podrobno opisane v prejšnjih poročilih Komisiji, se je v tem poročilu osredotočil na operativno pripravljenost pokojninskih shem za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Čeprav vedno več pokojninskih shem prostovoljno izvaja kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC in se likvidnostne razmere še naprej izboljšujejo, se v poročilu ESMA ugotavlja tudi, da pokojninske sheme in zadevni udeleženci na trgu potrebujejo dovolj časa za dokončanje svojih ureditev kliringa in upravljanja zavarovanja s premoženjem. ESMA je zato menil, da je potrebno dodatno podaljšanje prehodnega obdobja iz člena 89(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 za eno leto.

(7)

Komisija je v svoji zadnji oceni pripravljenosti pokojninskih shem na centralni kliring portfeljev izvedenih finančnih instrumentov (5) ugotovila podobno kot ESMA. Po analizi Komisije so likvidnostne razmere za pokojninske sheme ostale trdne, tudi v zadnjih obdobjih pretresov na trgu, in pričakuje se, da se bodo še naprej razvijale ugodno, ko bodo skladi v večji meri sprejeli alternativne modele dostopa do repo trga. Pozitivni obeti za dostop do likvidnosti so privedli do tega, da je vse večje število pokojninskih shem začelo prostovoljno opravljati kliring vsaj za del portfeljev izvedenih finančnih instrumentov. Potreben pa je čas, da alternativni modeli za dostop do likvidnosti prek repo trga dozorijo, medtem ko morajo pokojninske sheme izboljšati svoje notranje prakse upravljanja likvidnosti in zavarovanja.

(8)

Komisija je zato ob upoštevanju poročila ESMA sklenila, da je treba prehodno obdobje iz člena 89(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 podaljšati še za eno leto.

(9)

Prehodno obdobje, določeno v členu 89(1) Uredbe (EU) št. 648/2012, bi bilo zato treba podaljšati.

(10)

Ta uredba bi morala začeti veljati čim prej, da se zagotovi podaljšanje prehodnega obdobja preden se izteče –