(1)

Kmetje in podeželska podjetja v Uniji so po ruski invaziji na Ukrajino utrpeli hude posledice. Zvišanje vhodnih cen, zlasti za energijo, gnojila in živalsko krmo, je povzročilo gospodarske motnje v kmetijskem sektorju in podeželskih skupnostih Unije ter privedlo do likvidnostnih težav za kmete in mala podeželska podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo, trženjem ali razvojem kmetijskih proizvodov. Posledica so izredne razmere, ki jih je treba obravnavati z novim izrednim ukrepom.

(2)

V odziv na vpliv ruske invazije na Ukrajino na kmetijski in živilski sektor Unije bi bilo treba v tej uredbi določiti nov izreden in začasen ukrep za obravnavo likvidnostnih težav, ki ogrožajo nadaljnje opravljanje kmetijskih dejavnosti in dejavnosti malih podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo, trženjem ali razvojem kmetijskih proizvodov.

(3)

Podpora v okviru ukrepa iz te uredbe, katere cilj je zagotoviti konkurenčnost kmetijske dejavnosti in vzdržnost kmetij v Uniji, bi morala razpoložljive vire usmeriti k upravičencem, ki so jih posledice ruske invazije na Ukrajino najbolj prizadele, odobriti pa bi jo bilo treba na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril. Za kmete bi morala taka merila zadevati proizvodne sektorje, tipe kmetovanja ali strukture kmetijskih gospodarstev, za mala in srednja podjetja (MSP) pa sektorje, vrste dejavnosti, vrste regij in druge posebne omejitve.

(4)

Trenutna resna kriza v kmetijskem sektorju Unije potrjuje, da je treba pospešiti prehod na trajnostnost, da bi bili bolje pripravljeni na prihodnje krize. Podpora v okviru ukrepa iz te uredbe zato ne bi smela povzročiti zmanjšanja skupnega deleža prispevka Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), rezerviranega za ukrepe iz člena 59(6) Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(5)

Zaradi nujnosti ter začasne in izredne narave ukrepa iz te uredbe bi bilo treba določiti enkratno plačilo in skrajni rok za uporabo ukrepa. Upoštevati bi bilo treba tudi načelo, da se plačila Komisije izvršijo v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva.

(6)

Da bi se zagotovila večja podpora najbolj prizadetim kmetom ali MSP, je primerno, da se državam članicam omogoči prilagoditev višine pavšalnih zneskov za nekatere kategorije upravičencev, na primer z opredelitvijo določenih razponov ali velikih splošnih kategorij, na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril.

(7)

Da bi se zagotovilo ustrezno financiranje ukrepa iz te uredbe, ne da bi bili pri tem ogroženi drugi cilji programov za razvoj podeželja, bi bilo treba določiti največji delež prispevka Unije za ta ukrep.

(8)

Uredbo (EU) št. 1305/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Zaradi ruske invazije na Ukrajino in nujnosti obravnave vpliva te invazije na kmetijski in živilski sektor Unije se je primerno sklicevati na izjemo od roka osmih tednov, določeno v členu 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU), Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(10)

Ker cilja te uredbe, in sicer obravnavati izredene razmere, ki so nastale v kmetijskem in živilskem sektorju v Uniji zaradi vpliva ruske invazije na Ukrajino, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(11)

Zaradi resnosti razmer, povezanih z vplivom ruske invazije na Ukrajino na kmetijski in živilski sektor Unije, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –