(1)

Direktiva (EU) 2018/2001 določa zahteve za nekatera goriva, in sicer pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva, biomasna goriva, tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora ter reciklirana ogljična goriva. Te zahteve zagotavljajo, da se lahko ta goriva pri doseganju ciljev iz navedene direktive upoštevajo le, če so trajnostno proizvedena in prihranijo znatne emisije toplogrednih plinov v primerjavi s fosilnimi gorivi. Člen 29 navedene direktive določa trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva. Poleg tega člen 26 Direktive in Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/807 (2) določata merila za določitev: (i) katere surovine za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva ali biomasna goriva imajo visoko tveganje za posredno spremembo rabe zemljišč in (ii) za katera pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva ali biomasna goriva z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, ki izpolnjujejo določene pogoje, se lahko potrdi, da imajo nizko tveganje za posredno spremembo rabe zemljišč. Člen 25(2) Direktive (EU) 2018/2001 določa merila za prihranke emisij toplogrednih plinov za tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora in reciklirana ogljična goriva, ki se uporabljajo v prometu. Člen 28(2) navedene direktive od gospodarskih subjektov zahteva, da v podatkovno zbirko Unije vnašajo informacije o opravljenih transakcijah in trajnostnih značilnostih nekaterih goriv iz obnovljivih virov (pogonska biogoriva, bioplin ter tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora) in recikliranih ogljičnih goriv, ki se uporabljajo v prometu.

(2)

Direktiva (EU) 2018/2001 določa tudi pravila za izračun prispevka električne energije iz obnovljivih virov k ciljem na področju prometa. Člen 27(3) navedene direktive določa pravila o tem, kako izračunati ta prispevek, kadar se električna energija neposredno uporablja za pogon električnih vozil in kadar se uporablja za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, ki se uporabljajo v prometu.

(3)

Prostovoljni sistemi imajo bistveno vlogo pri dokazovanju izpolnjevanja trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva. V skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 se lahko prostovoljni sistemi uporabljajo za: (i) potrjevanje skladnosti vseh goriv, proizvedenih iz biomase, vključno s plinastimi in trdnimi gorivi, s trajnostnimi merili iz navedene direktive; (ii) zagotavljanje točnih podatkov o svojih prihrankih emisij toplogrednih plinov; (iii) potrjevanje skladnosti obnovljivih tekočih in plinastih goriv nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ter recikliranih ogljičnih goriv z njihovimi merili za prihranek emisij toplogrednih plinov; in (iv) dokazovanje skladnosti z določbami člena 27(3) navedene direktive o izračunu deleža električne energije iz obnovljivih virov v prometu. Prostovoljni sistemi se lahko uporabljajo tudi za dokazovanje, da gospodarski subjekti v podatkovno zbirko Unije ali nacionalne podatkovne zbirke vnašajo točne informacije o nekaterih obnovljivih gorivih in recikliranih ogljičnih gorivih, ki se uporabljajo v prometu, v skladu s členom 28(4) Direktive (EU) 2018/2001. Poleg tega se lahko uporabljajo za certificiranje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč. Komisija se lahko odloči, da se lahko prostovoljni nacionalni ali mednarodni sistemi uporabljajo za vse ali nekatere od navedenih namenov.

(4)

Kadar gospodarski subjekt predloži dokaz ali podatke o izpolnjevanju trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov, pridobljene v skladu s prostovoljnim sistemom, ki ga je priznala Komisija, v okviru te odločitve o priznanju, država članica v skladu s členom 30(9) Direktive (EU) 2018/2001 od dobavitelja ne sme zahtevati, da predloži nadaljnja dokazila.

(5)

Sistem „KZR INiG“ je 28. avgusta 2020 Komisiji predložil zahtevek za priznanje v skladu s členom 30(4) Direktive (EU) 2018/2001. Na podlagi zahtevka je Komisija ocenila navedeni sistem in izpostavila določena vprašanja, zaradi katerih se sistem ni štel za skladnega s trajnostnimi merili iz člena 29 Direktive (EU) 2018/2001. Pri ponovni predložitvi 25. junija 2021 je bil v zvezi z navedenimi vprašanji sistem ustrezno popravljen. V oceni Komisije je bilo ugotovljeno, da sistem: (i) ustrezno zajema trajnostna merila za kmetijsko biomaso iz člena 29(2) do (5) Direktive (EU) 2018/2001; (ii) vsebuje točne podatke o prihrankih emisij toplogrednih plinov za namene člena 29(10) Direktive (EU) 2018/2001 in (iii) uporablja metodologijo masne bilance v skladu z zahtevami iz člena 30(1) in (2) Direktive (EU) 2018/2001. Vendar Komisija meni, da sistem ne zajema ustrezno trajnostnih meril za gozdno biomaso iz člena 29(6) in (7) Direktive (EU) 2018/2001. Zato je bil sistem „KZR INiG“ priznan le za dokazovanje skladnosti z zahtevami iz člena 29(2) do (5) in (10) Direktive (EU) 2018/2001 z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2022/603 (3).

(6)

V sistemu „KZR INiG“ so bila opravljene nadaljnje spremembe, da se zagotovi ustrezna vključenost tudi trajnostnih meril za gozdno biomaso iz člena 29(6) in (7) Direktive (EU) 2018/2001. Po nadaljnjih spremembah so bila vsa predhodno opredeljena preostala vprašanja ustrezno obravnavana v ponovni predložitvi 23. septembra 2022.

(7)

Sistem „KZR INiG“ zajema naslednje surovine: kmetijska biomasa, gozdna biomasa ter odpadki in ostanki. Sistem zajema tudi vse vrste goriv. Ima globalno geografsko pokritost in vključuje celotno nadzorno verigo (za biometan do proizvodne enote). Komisija je po ponovni predložitvi 23. septembra 2022 ponovno ocenila sistem „KZR INiG“ in ugotovila, da: (i) ustrezno zajema trajnostna merila iz člena 29(2) do (7) Direktive (EU) 2018/2001; (ii) vsebuje točne podatke o prihrankih emisij toplogrednih plinov za namene člena 29(10) navedene direktive; in (iii) uporablja metodologijo masne bilance v skladu z zahtevami iz člena 30(1) in (2) navedene direktive.

(8)

Ocena Komisije ne upošteva izvedbenega akta, ki se sprejme v skladu s členom 29(8) Direktive (EU) 2018/2001 o zagotavljanju smernic za dokazovanje skladnosti s trajnostnimi merili iz člena 29(6) in (7) navedene direktive (4). Zato bo sistem „KZR INiG“ v zvezi s tem ponovno ocenjen.

(9)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/996 (5) se uporablja šele od 30. decembra 2023. Sistem „KZR INiG“ bi bilo treba ponovno oceniti glede na novo izvedbeno uredbo.

(10)

V svoji oceni sistema „KZR INiG“ je Komisija ugotovila, da izpolnjuje ustrezne standarde zanesljivosti, preglednosti in neodvisne revizije ter metodološke zahteve iz Priloge VI k Direktivi (EU) 2018/2001.

(11)

Zaradi preglednosti in pravne varnosti je primerno, da se vsa trajnostna merila in merila za emisije toplogrednih plinov, ki naj bi jih sistem „KZR INiG“ ustrezno zajemal, celovito določijo v enem samem aktu Komisije. Zato bi bilo treba Izvedbeni sklep (EU) 2022/603 nadomestiti.

(12)

Priznani sistem „KZR INiG“ bi moral biti na voljo na spletnem mestu Komisije Europa v razdelku o prostovoljnih sistemih.

(13)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za trajnostnost pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv –