Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32021R2087

    Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2087 z dne 6. julija 2021 o spremembi prilog II, III in IV k Uredbi (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta zaradi dodatka materialov, pridobljenih s toplotno oksidacijo, in njihovih derivatov kot kategorije sestavnih materialov v sredstvih za gnojenje EU (Besedilo velja za EGP)

    C/2021/4751

    UL L 427, 30.11.2021, p. 130–139 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2021/2087/oj

    30.11.2021   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 427/130


    DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/2087

    z dne 6. julija 2021

    o spremembi prilog II, III in IV k Uredbi (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta zaradi dodatka materialov, pridobljenih s toplotno oksidacijo, in njihovih derivatov kot kategorije sestavnih materialov v sredstvih za gnojenje EU

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (1) in zlasti člena 42(1) Uredbe,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Uredba (EU) 2019/1009 določa pravila o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu. Sredstva za gnojenje EU vsebujejo sestavne materiale ene ali več kategorij iz Priloge II k navedeni uredbi.

    (2)

    Člen 42(2) Uredbe (EU) 2019/1009 v povezavi s točko (b) prvega pododstavka člena 42(1) navedene uredbe od Komisije zahteva, da po 15. juliju 2019 brez nepotrebnega odlašanja oceni proizvode iz pepela in jih vključi v Prilogo II k navedeni uredbi, če je v navedeni oceni ugotovljeno, da sredstva za gnojenje EU, ki vsebujejo navedeni material, ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje ter zagotavljajo agronomsko učinkovitost.

    (3)

    Proizvodi iz pepela so lahko odpadek in lahko v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2019/1009 prenehajo biti odpadek, če jih vsebuje skladno sredstvo za gnojenje EU. V skladu s členom 42(3) Uredbe (EU) 2019/1009 v povezavi s členom 6 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) lahko zato Komisija v Prilogo II k Uredbi (EU) 2019/1009 vključi proizvode iz pepela le, če pravila predelave iz navedene priloge zagotavljajo, da se materiali uporabljajo za specifične namene, da zanje obstaja trg ali povpraševanje in da njihova uporaba ne bo povzročila splošnega škodljivega vpliva na okolje in zdravje ljudi.

    (4)

    Skupno raziskovalno središče Komisije (v nadaljnjem besedilu: JRC) je pred pričakovanim sprejetjem Uredbe (EU) 2019/1009 začelo ocenjevanje proizvodov iz pepela in ga zaključilo leta 2019. Med ocenjevanjem se je področje uporabe razširilo zaradi vključitve širokega spektra materialov, pridobljenih s toplotno oksidacijo, in njihovih derivatov.

    (5)

    V poročilu JRC o oceni (3) je ugotovljeno, da materiali, pridobljeni s toplotno oksidacijo, in njihovi derivati, če so proizvedeni v skladu s pravili predelave, predlaganimi v poročilu, rastlinam zagotavljajo hranila ali izboljšujejo njihovo hranilno učinkovitost in s tem zagotavljajo agronomsko učinkovitost.

    (6)

    V poročilu JRC o oceni je nadalje ugotovljeno, da obstaja povpraševanje na trgu po materialih, pridobljenih s toplotno oksidacijo, in njihovih derivatih, ki se povečuje, ter da se bodo ti materiali verjetno v evropskem kmetijstvu uporabljali za zagotavljanje vnosa hranil. Poleg tega je v poročilu navedeno, da uporaba materialov, pridobljenih s toplotno oksidacijo, in njihovih derivatov, ki so proizvedeni v skladu s pravili predelave, predlaganimi v poročilu, na splošno ne vpliva škodljivo na okolje ali zdravje ljudi.

    (7)

    Pravila predelave, predlagana v poročilu JRC o oceni, vključujejo ukrepe za omejitev tveganja recikliranja ali proizvodnje onesnaževal, kot so oblikovanje izčrpnega seznama sprejemljivih vhodnih materialov in izključitev na primer mešanih komunalnih odpadkov ter določitev posebnih pogojev obdelave in zahtev glede kakovosti proizvodov. V navedenem poročilu o oceni je prav tako ugotovljeno, da bi morala biti sredstva za gnojenje, ki vsebujejo materiale, pridobljene s toplotno oksidacijo, in njihove derivate, v skladu s posebnimi pravili za označevanje in da bi morala pravila za ugotavljanje skladnosti, ki se uporabljajo za taka sredstva, vključevati sistem kakovosti, ki ga oceni in odobri priglašeni organ.

    (8)

    Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da materiali, pridobljeni s toplotno oksidacijo, in njihovi derivati, če so proizvedeni v skladu s pravili predelave, predlaganimi v poročilu JRC o oceni, zagotavljajo agronomsko učinkovitost v smislu točke (b)(ii) prvega pododstavka člena 42(1) Uredbe (EU) 2019/1009. Poleg tega izpolnjujejo merila iz člena 6 Direktive 2008/98/ES. Prav tako pa tudi ugotavlja, da če so na splošno skladni z drugimi zahtevami iz Uredbe (EU) 2019/1009, zlasti pa z zahtevami iz Priloge I k navedeni uredbi, ne bi pomenili tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje v smislu točke (b)(i) prvega pododstavka člena 42(1) Uredbe (EU) 2019/1009. Zato bi bilo treba materiale, pridobljene s toplotno oksidacijo, in njihove derivate vključiti v Prilogo II k Uredbi (EU) 2019/1009 ob upoštevanju navedenih pravil predelave.

    (9)

    Zlasti bi se morali živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4) dovoliti kot vhodne snovi za materiale, pridobljene s toplotno oksidacijo, in njihove derivate, ki jih ureja Uredba (EU) 2019/1009, samo če in kadar so bile določene njihove končne točke v proizvodni verigi v skladu s tretjim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in bodo dosežene najpozneje do konca proizvodnega postopka sredstva za gnojenje EU, ki vsebuje materiale, pridobljene s toplotno oksidacijo, ali njihove derivate.

    (10)

    Glede na to, da se materiali, pridobljeni s toplotno oksidacijo, in njihovi derivati lahko štejejo za predelane odpadke ali stranske proizvode v smislu Direktive 2008/98/ES, bi bilo treba v skladu s tretjim pododstavkom člena 42(1) Uredbe (EU) 2019/1009 take materiale izključiti iz kategorij sestavnih materialov 1 in 11 iz Priloge II k navedeni uredbi.

    (11)

    Pomembno je zagotoviti, da bodo za sredstva za gnojenje, ki vsebujejo materiale, pridobljene s toplotno oksidacijo, in njihove derivate, veljala dodatna pravila za označevanje in se bo zanje uporabljal postopek ugotavljanja skladnosti, vključno s sistemom kakovosti, ki ga oceni in odobri priglašeni organ. Zato je treba spremeniti Prilogo III in Prilogo IV k Uredbi (EU) 2019/1009, da se določijo zahteve za označevanje in postopek ugotavljanja skladnosti, primeren za taka sredstva za gnojenje.

    (12)

    Ker se morajo zahteve iz Priloge II in Priloge III k Uredbi (EU) 2019/1009 in postopki ugotavljanja skladnosti iz Priloge IV k navedeni uredbi uporabljati od 16. julija 2022, je treba začetek uporabe te uredbe preložiti na isti datum –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    Uredba (EU) 2019/1009 se spremeni:

    (1)

    Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

    (2)

    Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi;

    (3)

    Priloga IV se spremeni v skladu s Prilogo III k tej uredbi.

    Člen 2

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Uporablja se od 16. julija 2022.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju, 6. julija 2021

    Za Komisijo

    predsednica

    Ursula VON DER LEYEN


    (1)  UL L 170, 25.6.2019, str. 1.

    (2)  Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

    (3)  Huygens D., Saveyn H. G. M., Tonini D., Eder P., Delgado Sancho L., „Technical proposals for selected new fertilising materials under the Fertilising Products Regulation (Regulation (EU) 2019/1009) - Process and quality criteria, and assessment of environmental and market impacts for precipitated phosphate salts & derivates, thermal oxidation materials & derivates and pyrolysis & gasification materials“, EUR 29841 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2019, ISBN 978-92-76-09888-1, doi:10.2760/186684, JRC117856.

    (4)  Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).


    PRILOGA I

    Priloga II k Uredbi (EU) 2019/1009 se spremeni:

    (1)

    v delu I se doda naslednja točka:

    „KSM 13: Materiali, pridobljeni s toplotno oksidacijo, in njihovi derivati“;

    (2)

    del II se spremeni:

    (a)

    v točki 1 v KSM 1 se doda naslednja podtočka (j):

    „(j)

    materialov, pridobljenih s toplotno oksidacijo, in njihovih derivatov, ki se predelajo iz odpadkov ali so stranski proizvodi v smislu Direktive 2008/98/ES, ali“;

    (b)

    v točki 1 v KSM 11 se doda naslednja podtočka (f):

    „(f)

    materialov, pridobljenih s toplotno oksidacijo, in njihovih derivatov, ki se predelajo iz odpadkov ali so stranski proizvodi v smislu Direktive 2008/98/ES, ali“;

    (c)

    doda se naslednja točka KSM 13:

    KSM 13: MATERIALI, PRIDOBLJENI S TOPLOTNO OKSIDACIJO, IN NJIHOVI DERIVATI

    1.

    Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje materiale, pridobljene s toplotno oksidacijo v postopku toplotno-kemične pretvorbe v pogojih, v katerih prisotnost kisika ni omejena, iz izključno enega ali več naslednjih vhodnih materialov:

    (a)

    živih ali mrtvih organizmov ali njihovih delov, nepredelanih ali predelanih le na ročen, mehanski ali gravitacijski način, z raztapljanjem v vodi, s flotacijo, z vodno ekstrakcijo, s parno destilacijo ali segrevanjem, izključno z namenom, da se odstrani voda, ali izločenih iz zraka na kakršen koli način, razen (*1):

    materialov, ki izvirajo iz mešanih komunalnih odpadkov,

    blata iz čistilnih naprav, industrijskega blata ali mulja iz rečnih strug ter

    živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009;

    (b)

    rastlinskih odpadkov iz živilskopredelovalne industrije in odpadnih rastlinskih vlaken iz proizvodnje čiste celuloze in iz proizvodnje papirja iz čiste celuloze, če niso kemično modificirani;

    (c)

    frakcije bioloških odpadkov, ki nastane pri poznejših postopkih obdelave bioloških odpadkov, zbranih ločeno za recikliranje v smislu Direktive 2008/98/ES, za katere se s sežiganjem doseže najboljši izid za okolje v skladu s členom 4 navedene direktive, razen živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009;

    (d)

    materialov, ki nastanejo pri nadzorovanem procesu mikrobne ali toplotno-kemične pretvorbe, pri čemer se uporabljajo izključno vhodni materiali iz podtočk (a), (b) in (c);

    (e)

    blata iz komunalnih čistilnih naprav, razen živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009;

    (f)

    materialov iz neodvisne obdelave odpadne vode, ki je ne ureja Direktiva Sveta 91/271/EGS (*2), iz živilskopredelovalne industrije, industrije hrane za hišne živali, industrije krme, mlečne industrije in industrije pijač, razen živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009;

    (g)

    odpadkov v smislu Direktive 2008/98/ES, razen (*1):

    vhodnih materialov iz podtočk (a) do (f),

    nevarnih odpadkov v smislu člena 3(2) Direktive 2008/98/ES;

    materialov, ki izvirajo iz mešanih komunalnih odpadkov,

    bioloških odpadkov v smislu 3(4) Direktive 2008/98/ES, ki nastanejo pri ločenem zbiranju bioloških odpadkov pri viru, in

    živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009;

    (h)

    pomožnih goriv (zemeljskega plina, utekočinjenega plina, kondenzata zemeljskega plina, procesnih plinov in njihovih sestavin, surove nafte, premoga, koksa in iz njih pridobljenih materialov), kadar se uporabljajo za predelavo vhodnih materialov iz podtočk (a) do (g);

    (i)

    snovi, ki se uporabljajo v proizvodnih procesih železarske in jeklarske industrije ali

    (j)

    snovi in zmesi, razen (*1):

    vhodnih materialov iz podtočk (a) do (i),

    odpadkov v smislu člena 3(1) Direktive 2008/98/ES;

    snovi ali zmesi, ki so prenehale biti odpadki v eni ali več državah članicah na podlagi nacionalnih ukrepov za prenos člena 6 Direktive 2008/98/ES;

    snovi, pridobljenih iz predhodnih sestavin, ki so prenehale biti odpadki v eni ali več državah članicah na podlagi nacionalnih ukrepov za prenos člena 6 Direktive 2008/98/ES, ali zmesi, ki vsebujejo take snovi, in

    živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009.

    2.

    Ne glede na točko 1 lahko sredstvo za gnojenje EU vsebuje materiale, pridobljene s toplotno oksidacijo v postopku toplotno-kemične pretvorbe materialov kategorije 2 ali 3 ali iz njih pridobljenih proizvodov v pogojih, v katerih prisotnost kisika ni omejena, v skladu s pogoji iz člena 32(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ter ukrepi iz člena 32(3) navedene uredbe, samostojno ali zmešane z vhodnimi snovmi iz točke 1, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

    (a)

    v skladu s tretjim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 je bila določena končna točka v proizvodni verigi;

    (b)

    pogoji iz točk 3, 4 in 5 so izpolnjeni.

    3.

    Toplotna oksidacija poteka v pogojih, v katerih pristnost kisika ni omejena, tako da se po zadnjem dovodu zraka za sežig plin, ki nastane pri toplotno-kemični pretvorbi, na nadzorovan in homogen način ter tudi v najbolj neugodnih pogojih za vsaj 2 sekundi segreje na temperaturo vsaj 850 °C. Ti pogoji se uporabljajo za vse vhodne materiale, razen za:

    (a)

    vhodne materiale iz točk 1(a), (b) in (h) ali tiste, ki so nastali pri nadzorovanem procesu mikrobne ali toplotno-kemične pretvorbe, pri katerem se uporabljajo izključno navedeni materiali, in

    (b)

    vhodne materiale iz točke 2,

    pri katerih se za vsaj 0,2 sekunde doseže temperatura najmanj 450 °C;

    4.

    Toplotna oksidacija poteka v sežigalni ali zgorevalni komori. V komori se lahko predelajo samo vhodni materiali, ki niso kontaminirani z drugimi tokovi materialov, ali vhodni materiali, razen živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki so bili enkrat nenamerno kontaminirani z drugimi tokovi materialov, zaradi česar je bila ugotovljena prisotnost eksogenih spojin samo v sledeh.

    V obratu, v katerem poteka toplotna oksidacija, morajo biti izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

    (a)

    proizvodne linije za predelavo vhodnih materialov iz točk 1 in 2 se jasno ločijo od proizvodnih linij za predelavo drugih vhodnih materialov;

    (b)

    vhodni material se oksidira tako, da je skupna vsebnost organskega ogljika (Corg) v nastali žlindri in pepelu z rešetke manjša od 3 % v suhi snovi materiala;

    (c)

    po toplotno-kemični pretvorbi, tudi med shranjevanjem, se prepreči fizični stik med vhodnimi in izhodnimi materiali.

    5.

    Materiali, pridobljeni s toplotno oksidacijo, so pepel ali žlindra in imajo največ:

    (a)

    6 mg PAO16  (*3) na 1 kg suhe snovi,

    (b)

    20 ng ekvivalentov toksičnosti SZO (*4) PCDD/F (*5)/kg suhe snovi.

    6.

    Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje derivate materialov, pridobljenih s toplotno oksidacijo, ki so bili proizvedeni iz vhodnih materialov iz točk 1 in 2, izpolnjujejo pogoje iz točke 5 in so bili proizvedeni v procesu toplotno-kemične pretvorbe v skladu s točkama 3 in 4.

    Postopek pridobivanja derivatov se izvede tako, da se namenoma spremeni kemična sestava materialov, pridobljenih s toplotno oksidacijo.

    Značilnosti postopka pridobivanja derivatov so:

    (a)

    kemična proizvodnja; derivati se pridobivajo z enim ali več kemičnimi proizvodnimi postopki, pri katerih se sproži reakcija materialov, pridobljenih s toplotno oksidacijo, z vhodnimi materiali iz podtočke1(j), ki se porabijo ali uporabljajo v kemični predelavi, medtem ko se biološko nerazgradljivi polimeri ne uporabljajo;

    (b)

    toplotno-kemična proizvodnja: derivati se pridobijo z enim ali več proizvodnimi postopki, pri katerih se sproži toplotno-kemična reakcija materialov, pridobljenih s toplotno oksidacijo, z reaktanti iz točk 1 in 2, ki se porabijo ali uporabijo za kemično predelavo.

    Materiali, pridobljeni s toplotno oksidacijo, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti, navedenih v Prilogi III k Direktivi 2008/98/ES, se ne mešajo z niti se ne sproži reakcija teh materialov z odpadki, snovmi ali materiali z namenom zmanjšanja nevarnih snovi pod mejne vrednosti za nevarno lastnost, kot je določeno v Prilogi III k navedeni direktivi. Proizvajalci, ki uporabljajo materiale, pridobljene s toplotno oksidacijo, z nevarnimi lastnostmi, morajo s pristopom masne bilance dokazati odstranitev onesnaževal ali njihovo pretvorbo na ravni, ki so nižje od mejnih vrednosti iz Priloge III k Direktivi 2008/98/ES.

    7.

    Onesnaževala v sredstvu za gnojenje EU, ki vsebuje materiale, pridobljene s toplotno oksidacijo, ali njihove derivate oziroma je iz njih sestavljeno, ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

    (a)

    celotni krom (Cr): 400 mg/kg suhe snovi, če so materiali, pridobljeni s toplotno oksidacijo, ali njihovi derivati iz vhodnih materialov iz podtočk 1(e), (g) ali (i);

    (b)

    talij (Tl): 2 mg/kg suhe snovi, če so materiali, pridobljeni s toplotno oksidacijo, ali njihovi derivati iz vhodnih materialov iz podtočk 1(e), (g) (h) ali (i);

    vsebnost klora (Cl-) ne sme biti višja od 30 g/kg suhe snovi. Vendar se ta mejna vrednost ne uporablja za sredstva za gnojenje EU, proizvedena s proizvodnim postopkom, pri katerem je bila dodana spojina, ki vsebuje Cl-, z namenom proizvajanja soli alkalijskih kovin ali soli zemljoalkalijskih kovin in je deklarirana v skladu s Prilogo III;

    vsebnost vanadija (V) ne sme presegati 600 mg/kg suhe snovi, če so materiali, pridobljeni s toplotno oksidacijo, ali njihovi derivati iz vhodnih materialov iz podtočke 1(g) ali (i).

    8.

    Materiali, pridobljeni s toplotno oksidacijo, ali njihovi derivati so registrirani v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 v dokumentaciji, ki vsebuje:

    (a)

    informacije, določene v prilogah VI, VII in VIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, in

    (b)

    poročilo o kemijski varnosti v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki pokriva uporabo sredstva za gnojenje,

    razen če je snov izrecno zajeta v eni od izjem, za katere registracija ni obvezna, kakor je določeno v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 ali v točki 6, 7, 8 ali 9 Priloge V k navedeni uredbi.

    (*1)  Izključitev vhodnega materiala iz ene podtočke ne pomeni, da ta material ne ne bi mogel biti vhodni material na podlagi druge podtočke."

    (*2)  Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40)."

    (*1)  Izključitev vhodnega materiala iz ene podtočke ne pomeni, da ta material ne ne bi mogel biti vhodni material na podlagi druge podtočke."

    (*1)  Izključitev vhodnega materiala iz ene podtočke ne pomeni, da ta material ne ne bi mogel biti vhodni material na podlagi druge podtočke."

    (*3)  Vsota naftalena, acenaftilena, acenaftena, fluorena, fenantrena, antracena, fluorantena, pirena, benzo[a]antracena, krizena, benzo[b]fluorantena, benzo[k]fluorantena, benzo[a]pirena, indeno[1,2,3-cd]pirena, dibenzo[a,h]antracena in benzo[ghi]perilena."

    (*4)  van den Berg M., L.S. Birnbaum, M. Denison, M. De Vito, W. Farland, et al. (2006) „The 2005 World Health Organization Re-evaluation of Human and Mammalian Toxic Equivalency Factors for Dioxins and Dioxin-like Compounds. Toxicological sciences: an official journal of the Society of Toxicology 93:223-241. doi:10.1093/toxsci/kfl055.“"

    (*5)  Poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani.“."


    (*1)  Izključitev vhodnega materiala iz ene podtočke ne pomeni, da ta material ne ne bi mogel biti vhodni material na podlagi druge podtočke.

    (*2)  Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

    (*3)  Vsota naftalena, acenaftilena, acenaftena, fluorena, fenantrena, antracena, fluorantena, pirena, benzo[a]antracena, krizena, benzo[b]fluorantena, benzo[k]fluorantena, benzo[a]pirena, indeno[1,2,3-cd]pirena, dibenzo[a,h]antracena in benzo[ghi]perilena.

    (*4)  van den Berg M., L.S. Birnbaum, M. Denison, M. De Vito, W. Farland, et al. (2006) „The 2005 World Health Organization Re-evaluation of Human and Mammalian Toxic Equivalency Factors for Dioxins and Dioxin-like Compounds. Toxicological sciences: an official journal of the Society of Toxicology 93:223-241. doi:10.1093/toxsci/kfl055.“

    (*5)  Poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani.“.“


    PRILOGA II

    V del I Priloge III k Uredbi (EU) 2019/1009 se vstavi naslednja točka:

    „7a.

    Kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje materiale, pridobljene s toplotno oksidacijo, ali njihove derivate iz KSM 13 v delu II Priloge II oziroma je iz njih sestavljeno ter ima vsebnost mangana (Mn) nad 3,5 masnega odstotka, se vsebnost mangana deklarira.“


    PRILOGA III

    V delu II Priloge IV k Uredbi (EU) 2019/1009 se modul D1 (Zagotavljanje kakovosti proizvodnega postopka) spremeni:

    (1)

    točka 2.2 se spremeni:

    (a)

    podtočka (d) se nadomesti z naslednjim:

    „(d)

    skice, načrte, opise in razlage, ki so potrebni za razumevanje proizvodnega procesa sredstva za gnojenje EU, in v zvezi z materiali, ki spadajo v KSM 3, 5 12 ali 13, kakor so opredeljene v Prilogi II, pa tudi pisni opis in diagram proizvodnega postopka, v katerih se jasno opredeli vsaka obdelava, posoda in prostor za shranjevanje;“;

    (b)

    vstavi se naslednja podtočka (ga):

    „(ga)

    izračune nevarnih odpadkov za sredstva za gnojenje EU, ki vsebujejo material iz KMS 13 ali so iz njega sestavljena; testiranje iz točke 6 v KSM 13 v delu II Priloge II se izvede vsaj vsako leto ali prej, kot je predvideno, v primeru kakršne koli pomembne spremembe, ki bi lahko vplivala na varnost ali kakovost sredstva za gnojenje EU (na primer obdelava serij vhodnih materialov z različno sestavo, sprememba pogojev obdelave). Za reprezentativno serijo vhodnih materialov, ki se predela v obratu, se ugotovljena nevarna lastnost (v skladu s točko 5.1.3.1) in skupna masa izmerita pri različnih vhodnih materialih (1… n) in izhodnem materialu, ki bo vključen v sredstvo za gnojenje EU. Stopnja prisotnosti nevarne lastnosti v izhodnem materialu se nato izračuna na naslednji način:

    Image 1

    pri čemer je:

    HPC

    =

    koncentracija nevarne lastnosti (v mg/kg),

    M

    =

    skupna masa (v kg) in

    i (1–n)

    =

    različni vhodni materiali, uporabljeni v proizvodnem procesu.

    Odstranitev nevarne lastnosti med proizvodnim procesom je taka, da je stopnja prisotnosti, pomnožena s koncentracijo nevarne lastnosti vsakega posameznega vhodnega materiala, nižja od mejnih vrednosti iz Priloge III k Direktivi 2008/98/ES za navedeno nevarno lastnost.“;

    (2)

    Uvodno besedilo v točki 5.1.1.1 se nadomesti z naslednjim:

    „5.1.1.1

    Za materiale, ki spadajo v KSM 3, 5, 12 in 13, kot so opredeljene v Prilogi II, višje vodstvo proizvodne organizacije:“.

    (3)

    Točka 5.1.2.1 se nadomesti z naslednjim:

    „5.1.2.1

    Za materiale, ki spadajo v KSM 3, 5, 12 in 13, kakor so opredeljene v Prilogi II, sistem kakovosti zagotovi skladnost z zahtevami, določenimi v navedeni prilogi.“.

    (4)

    Točka 5.1.3.1 se spremeni:

    (a)

    uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

    „5.1.3.1

    Pregledi in testi za materiale, ki spadajo v KSM 3, 5, 12 in 13, kakor so opredeljene v Prilogi II, vsebujejo naslednje elemente:“;

    (b)

    podtočki (b) in (c) se nadomestita z naslednjim:

    „(b)

    usposobljeno osebje opravi vizualni pregled vsake pošiljke vhodnih materialov in preveri skladnost s specifikacijami za vhodne materiale iz KSM 3, 5, 12 in 13, določenimi v Prilogi II;

    (c)

    proizvajalec zavrne vsako pošiljko katerega koli vhodnega materiala, kadar se pri vizualnem pregledu pojavi kakršen koli sum na kaj do naslednjega:

    (i)

    prisotnost nevarnih ali škodljivih snovi za proces ali za kakovost končnega sredstva za gnojenje EU,

    (ii)

    nezdružljivost s specifikacijami iz KSM 3, 5, 12 in 13 iz Priloge II, zlasti s prisotnostjo plastične mase, ki vodi k preseganju mejne vrednosti makroskopskih nečistot.“;

    (c)

    podtočka (e) se nadomesti z naslednjim:

    „(e)

    pri izhodnih materialih se odvzamejo vzorci, da se preveri njihova skladnost s specifikacijami iz KSM 3, 5, 12 in 13, kot so opredeljene v Prilogi II, ter da lastnosti izhodnega materiala ne ogrožajo skladnosti sredstva za gnojenje EU z ustreznimi zahtevami iz Priloge I;“;

    (d)

    v podtočki (fa) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

    „(fa)

    pri materialih, ki spadajo v KSM 12 in 13, se vzorci izhodnih materialov odvzamejo vsaj z naslednjo privzeto pogostostjo ali prej, kot je predvideno, če je to potrebno zaradi katere koli pomembne spremembe, ki bi lahko vplivala na kakovost sredstva za gnojenje EU:“;

    (e)

    podtočka (fb) se nadomesti z naslednjim:

    „(fb)

    pri materialih, ki spadajo v KSM 12 in 13, se vsaki seriji ali delu proizvodnje dodeli edinstvena oznaka za namene vodenja kakovosti; najmanj en vzorec na 3000 ton teh materialov ali en vzorec na dva meseca, kar koli nastopi prej, se hrani v dobrem stanju najmanj dve leti.“;

    (f)

    podtočka (g)(iv) se nadomesti z naslednjim:

    „(iv)

    pri materialih, ki spadajo v KSM 12 in 13, izmeri vzorce za hrambo iz podtočke (fb) in sprejme potrebne popravne ukrepe za preprečitev morebitnega nadaljnjega prevoza in uporabe navedenega materiala.“.

    (5)

    V točki 5.1.4.1 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

    „5.1.4.1

    Evidence kakovosti za materiale, ki spadajo v KSM 3, 5, 12 in 13, kakor so opredeljene v Prilogi II, izkazujejo da se izvaja dejanski nadzor vhodnih materialov, proizvodnje, shranjevanja ter skladnosti vhodnih in izhodnih materialov z ustreznimi zahtevami iz te uredbe. Vsak dokument je čitljiv in na voljo na njegovem ustreznem mestu uporabe; vse zastarele različice se takoj odstranijo z vseh mest uporabe ali se vsaj označijo kot zastarele. Dokumentacija o upravljanju kakovosti vsebuje vsaj naslednje informacije:“.

    (6)

    V točki 5.1.5.1 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

    „5.1.5.1

    Proizvajalec glede materialov, ki spadajo v KSM 3, 5, 12 in 13, kakor so opredeljene v Prilogi II, pripravi program letne notranje revizije za preverjanje skladnosti s sistemom kakovosti, ki zajema naslednje:“.

    (7)

    V točki 6.3.2 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

    „6.3.2

    Priglašeni organ za materiale, ki spadajo v KSM 3, 5, 12 in 13, kakor so opredeljene v Prilogi II, med vsako revizijo odvzame in analizira vzorce izhodnih materialov, te revizije pa opravi z naslednjo pogostostjo:“.


    Top