13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/50

(1)

Hrvaški organi so z dopisom z dne 13. avgusta 2014, ki ga je Komisija prejela 1. septembra 2014, v skladu s členom 9(3) Direktive 96/67/ES (v nadaljnjem besedilu: Direktiva) Komisijo obvestili o odločitvi o izjemah v zvezi z Mednarodnim letališčem Zagreb, ki jo je sprejela vlada Republike Hrvaške na podlagi člena 9(1)(b) in (d) Direktive. Hrvaški organi so obvestilo dopolnili z dodatnimi informacijami v dopisu z dne 1. decembra 2014, ki ga je Komisija prejela 17. decembra 2014.

(2)

Priglašena odločitev določa dve izjemi. Prvič, enemu samemu izvajalcu pridržuje opravljanje storitev zemeljske oskrbe iz točk 3, 4 in 5 Priloge k Direktivi, razen točke 5.1, in sicer sprejem in odprema prtljage, tovora in pošte, kar zadeva fizično ravnanje s tovorom in pošto med letališkim terminalom in zrakoplovom, tako ob prihodu, odhodu ali tranzitu, ter oskrbovanje na ploščadi, razen razporeditve zrakoplovov na letališču. Drugič, prepoveduje samooskrbo za naštete tri storitve zemeljske oskrbe, razen razporeditve zrakoplovov na letališču. Obe izjemi veljata za obdobje dveh let, in sicer od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2016.

(3)

Mednarodno letališče Zagreb upravlja družba Međunarodna zračna luka Zagreb d. d. Na letališču so leta 2013 zabeležili 2,3 milijona potnikov.

(4)

Mednarodno letališče Zagreb ima trenutno en potniški terminal, a je v gradnji novi s pripadajočo infrastrukturo (ploščad, dovozne ceste in parkirišča). Novi terminal bo dokončan in v uporabi najpozneje do konca leta 2016. Letno bo prek terminala lahko potovalo 5 milijonov potnikov. Obstoječi terminal bodo zaprli, lahko pa se bo uporabljal za splošno letalstvo in druge dejavnosti (npr. oddaja pisarn).

(5)

Po trditvah hrvaških organov omejitve trenutnega terminala, tako glede infrastrukture kot tudi operativnih vidikov, ne bi omogočale gospodarne in učinkovite uvedbe dodatnih izvajalcev storitev zemeljske oskrbe v obdobju izgradnje novega terminala. Ko bosta novi potniški terminal in ploščad zgrajena ter se bosta začela uporabljati, naj bi bile težave glede prostora in zmogljivosti, povezane z obstoječo infrastrukturo, rešene.

(6)

Hrvaški organi trdijo, da je dostop do trga za sprejem in odpremo prtljage, oskrbovanje na ploščadi ter odpremo tovora in pošte trenutno odprt. Vendar do zdaj še noben tretji izvajalec storitev zemeljske oskrbe ni predložil vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje teh storitev zemeljske oskrbe na Mednarodnem letališču Zagreb. Te storitve trenutno za uporabnike letališča zagotavlja Međunarodna zračna luka Zagreb d. d. prek hčerinskega podjetja v izključni lasti.

(7)

Poleg tega na Mednarodnem letališču Zagreb velja pravica do samooskrbe. Vendar trenutno le en letalski prevoznik izvaja samooskrbo za eno podvrsto oskrbovanja na ploščadi (natovarjanje in raztovarjanje hrane in pijače). Noben drug letalski prevoznik ni izrazil interesa za samooskrbo.

(8)

Mednarodno letališče Zagreb ima en objekt za razvrščanje prtljage za lokalno prijavljeno prtljago in vso tranzitno prtljago. Njegova površina znaša 515 m2. Prostor za razvrščanje prtljage je v kleti osrednjega dela terminala.

(9)

Mednarodno letališče Zagreb ima en tovorni terminal s skupno površino 2 160 m2 in vse ravnanje s tovorom poteka v tem skladišču. Zaradi znatno omejenega prostora se celoten postopek izvaja ročno z uporabo ročnih orodij in viličarjev. Operativna platforma za izročitev in prevzem tovora z eno vstopno-izstopno ploščadjo je v carinskem skladišču v javnem delu letališča.

(10)

Na tovornem terminalu Mednarodnega letališča Zagreb se letno pretovori med 8 000 in 8 500 ton tovora in pošte, pri čemer pošta znaša med 1 000 in 1 500 ton na leto.

(11)

Mednarodno letališče Zagreb ima ploščad za komercialno letalstvo s skupno površino 140 000 m2 in 22 pozicijami ter ploščad za splošno letalstvo s skupno površino 28 000 m2 in zmogljivostjo 20 zrakoplovov.

(12)

Komisija je v skladu s členom 9(3) Direktive v Uradnem listu Evropske unije objavila povzetek odločitve o izjemah, ki so jo priglasili hrvaški organi, in zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb.

(13)

Komisija je prejela pripombo izvajalca storitev zemeljske oskrbe, ki je želel vedeti, ali bo razpisni postopek organiziran v obdobju trajanja izjem, tako da bi izbrani izvajalec lahko začel delovati takoj, ko bi se to obdobje izteklo. Zainteresirane strani niso poslale drugih pripomb.

(14)

Hrvaški organi so odločitev o izjemah sprejeli na podlagi člena 9(1)(b) in (d) Direktive, ki v primeru posebnih omejitev razpoložljivega prostora ali zmogljivosti dovoljuje, da se enemu samemu izvajalcu pridrži ena ali več vrst storitev iz člen 6(2) in prepove samooskrba za vrste storitev iz člena 7(2) Direktive.

(15)

V skladu s členom 9(2)(a) Direktive so hrvaški organi pojasnili, da se izjemi nanašata na storitve zemeljske oskrbe iz točk 3, 4 in 5 Priloge k Direktivi, z izjemo točke 5.1, in sicer sprejem in odpremo prtljage, tovora in pošte ter oskrbovanje na ploščadi, razen razporeditve zrakoplovov na letališču.

(16)

Kar zadeva sprejem in odpremo prtljage, Komisija meni, da so hrvaški organi na podlagi predloženih informacij dokazali, da ni mogoče namestiti še enega tretjega izvajalca poleg letališkega oddelka za zemeljsko oskrbo ali samooskrbovanega uporabnika letališča.

(17)

Operativni prostor je omejen in ozek in manevriranje prtljažnih vozičkov je težavno. Posebej težavno je razvrščanje prtljage v času največje obremenitve, ko obratujeta oba prijavna oddelka. Zaradi pomanjkanja prostora zato več kot en izvajalec ne bi mogel učinkovito delovati.

(18)

Na sedanji lokaciji tega problema ni mogoče rešiti, saj se zaradi lokacije objekta za razvrščanje prtljage ta ne more širiti. Uporaba podzemne etaže ne bi bila izvedljiva rešitev zaradi ravni podtalnice in z njo povezanega tveganja poplav. V primeru zunanje lokacije za razširitev objekta za razvrščanje prtljage bi bila prav tako potrebna večja gradbena dela, ki bi znatno vplivala na obstoječe prometne procese in povzročila velike stroške, učinkovitost take zgradbe pa bi bila vprašljiva.

(19)

Kar zadeva sprejem in odpremo tovora in pošte, Komisija meni, da so hrvaški organi na podlagi predloženih informacij dokazali, da ni mogoče namestiti še enega tretjega izvajalca poleg letališkega oddelka za storitve zemeljske oskrbe ali samooskrbovanega uporabnika letališča.

(20)

Velikost tovornega terminala je omejena. Platforma za izročitev in prevzem tovora ima le eno vstopno-izstopno ploščad, kar znatno zmanjšuje operativne funkcije platforme, kadar je več vlečnih vozil parkiranih v zaprtem prostoru med čakanjem ali izvajanjem nakladanja in razkladanja. Zato ni dovolj prostora za namestitev dodatnega izvajalca.

(21)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da količina tovora in pošte znaša okrog 8 000 oziroma 8 500 ton na leto, kar je znatno manj od mejne vrednosti 50 000 ton, pri kateri je treba v skladu z Direktivo dostop do zemeljske oskrbe odpreti za tretje strani in dovoliti samooskrbo.

(22)

Kar zadeva oskrbovanje na ploščadi, razen razporeditve zrakoplovov na letališču ob prihodu in odhodu, Komisija meni, da so hrvaški organi na podlagi predloženih informacij dokazali, da poleg hčerinske družbe letališča ni mogoče namestiti še enega tretjega izvajalca storitev zemeljske oskrbe ali samooskrbovanega uporabnika letališča.

(23)

Za vozni red letov Mednarodnega letališča Zagreb so značilna tri obdobja kratkotrajne konične obremenitve, in sicer dopoldansko, popoldansko in večerno. V obdobjih konične obremenitve je treba v razmeroma kratkem času uporabiti številne različne enote, da bi bile lahko izpolnjene vse zahteve v zvezi s pravočasno oskrbo zrakoplovov.

(24)

Za tako veliko število enot je težko zagotoviti parkirni prostor. Ob upoštevanju površine, ki jo zavzemajo stavbe in drugi objekti, za parkiranje dodatnih novih enot ni na voljo prostora v bližini parkirnih pozicij zrakoplovov. Parkirni prostor, potreben za že obstoječo opremo, je za upravo letališča težaven že zdaj. Težava je še večja med zimsko sezono, ko so na že tako omejeni parkirni površini parkirana vozila za odstranjevanje snega. Zaradi pomanjkanja parkirnih površin zato ni mogoče namestiti dodatnega izvajalca.

(25)

Omejitve zaradi pomanjkanja parkirne površine pa ne vplivajo na razporeditev zrakoplovov na letališču, saj za opravljanje teh storitev večja oprema ni potrebna. Te storitve niso zajete v odločitvi o izjemah, ki so jo priglasili hrvaški organi, zato za število izvajalcev za razporeditev zrakoplovov na Mednarodnem letališču Zagreb ne bo omejitev.

(26)

Poleg tega je iz informacij, ki so na voljo Komisiji, razvidno, da se je gradnja novega terminala na Mednarodnem letališču Zagreb začela decembra 2013. Prva faza gradnje novega terminala naj bi bila dokončana leta 2016, terminal pa naj bi začel delovati do konca leta 2016. Novi terminal bo lahko sprejel 5 milijonov potnikov na leto in bo imel nov, popolnoma integriran sistem ravnanja s prtljago, novo ploščad ter nove steze in oskrbovalne poti. Hrvaški organi so pojasnili, da bosta izgradnja in obratovanje novega terminala rešila obstoječe omejitve glede prostora in zmogljivosti. Izgradnja in obratovanje novega terminala se zato lahko štejeta kot primeren ukrep za odpravo omejitev v skladu s členom 9(2)(b).

(27)

Izjeme, določene v odločitvi o izjemah, ki so jo priglasili hrvaški organi, so časovno omejene, in sicer na dve leti, zato izpolnjujejo zahteve iz člena 9(6) Direktive.

(28)

Glede na navedeno, zlasti sedanje stanje na Mednarodnem letališču Zagreb, stvarne in časovne omejitve navedenih izjem in sprejete ukrepe za odpravo obstoječih omejitev, Komisija meni, da izjemi v skladu z drugim pododstavkom člena 9(2) Direktive ne posegata neupravičeno v cilje navedene direktive, ne povzročata izkrivljanja konkurence med izvajalci storitev zemeljske oskrbe in/ali samooskrbovanimi uporabniki letališč in nista obsežnejši, kakor je potrebno.

(29)

V zvezi s tem je Komisija tudi upoštevala, da omejitve, ki jih določajo izjeme, veljajo nediskriminatorno za vse (potencialne) izvajalce storitev zemeljske oskrbe, razen letališkega oddelka za storitve zemeljske oskrbe, in za vse samooskrbovane uporabnike letališča, da do zdaj noben izvajalec ali uporabnik letališča ni zaprosil za pravico do izvajanja storitev zemeljske oskrbe na Mednarodnem letališču Zagreb, čeprav dostop za tretje izvajalce ali pravica do samooskrbe nista omejena, in da nobena od zainteresiranih strani na odločitev o izjemah ni predložila pripomb. Glede na prejeto pripombo v zvezi z morebitnim razpisnim postopkom Komisija hrvaške organe opozarja, da so glede tega obvezani pravočasno upoštevati vse ustrezne predpise prava Unije, vključno s členom 11 Direktive.

(30)

Ta sklep ne posega v člen 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki prepoveduje vsako zlorabo prevladujočega položaja enega ali več podjetij na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu kot nezdružljivo z notranjim trgom, kolikor bi ta lahko prizadela trgovino med državami članicami.

(31)

Glede na rezultate pregleda, ki ga je izvedla Komisija, in po posvetovanju z Republiko Hrvaško bi bilo treba odločitev o izjemah, ki jo je ta država članica sprejela v zvezi z Mednarodnim letališčem Zagreb v skladu s členom 9(1)(b) in (d) Direktive in o njej obvestila Komisijo 1. septembra 2014 in 17. decembra 2014, odobriti.

(32)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem svetovalnega odbora iz člena 10 Direktive –