6.2.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 32/37

(1)

Z dopisom z dne 23. junija 2003 je stalno predstavništvo Francije pri Evropski uniji Komisiji v skladu s členom 88(3) Pogodbe priglasilo program pomoči, ki ga je Francija nameravala izvajati za proizvajalce in trgovce desertnih vin: Pineau des Charentes, Floc de Gascogne, Pommeau de Normandie in Macvin du Jura. Dodatne informacije so bile poslane z dopisi z dne 9. avgusta, 24. in 28. novembra 2003 ter 17. in 24. februarja 2004.

(2)

Z dopisom z dne 20. aprila 2004 je Komisija sporočila Franciji, da bo sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES v zvezi s tem ukrepom.

(3)

Sklep Komisije, da bo sprožila postopek, je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe o zadevnem ukrepu.

(4)

Komisija ni prejela nobenih pripomb od zainteresiranih strank.

(5)

Z dopisom z dne 11. junija 2004, evidentiranim 14. junija 2004, je Francija poslala Komisiji svoje pripombe.

(6)

Priglašene pomoči so nadaljevanje pomoči, ki so bile predhodno priglašene in jih je Komisija odobrila v okviru državnih pomoči št. N 703/95 (3) in št. N 327/98 (4), in bodo namenjene za oglaševalske in promocijske dejavnosti, raziskovalne in poskusne programe, ukrepe tehnične podpore in ukrepe, namenjene spodbujanju kakovostne proizvodnje.

(7)

Odločba Komisije v zvezi z državno pomočjo št. N 703/95 je bila razveljavljena s sodbo Sodišča, katere vsebina je podrobneje navedena v nadaljevanju.

(8)

Pomoči N 703/95 in 327/98, ki sta bili prvotno predvideni za obdobje petih let od leta 1995/1996 naprej, sta bili razdeljeni na sedem obrokov plačil, pri čemer je zadnje zajemalo obdobje od maja 2001 do aprila 2002. Zaradi proračunskih omejitev, ki jih je uvedla vlada, so ta zadnja sredstva danes še vedno zamrznjena. Datum prenehanja veljavnosti prejšnjega programa je bil prestavljen na 30. april 2002.

(9)

Kar zadeva upravičene proizvodnje, je prišlo do sprememb glede na prejšnje programe. Tako strokovnjaki v sektorju žganja (Armagnac, Calvados, Cognac) niso zaprosili za podaljšanje programa. Francoski organi so se zato odločili, da bodo program omejili samo na desertna vina z registrirano označbo porekla.

(10)

Za vse predvidene medpanožne organizacije in vse spodaj opisane pomoči je predviden splošni proračun pomoči za 5 let v višini 12 000 000 EUR z naslednjo porazdelitvijo: Pineau des Charentes, 9 360 000 EUR; Floc de Gascogne, 2 040 000 EUR; Pommeau de Normandie, 360 000 EUR in Macvin du Jura, 240 000 EUR.

(11)

Raziskovalne dejavnosti, ukrepi tehnične podpore in razvoj kakovostne proizvodnje se bodo financirali izključno iz državnih proračunskih sredstev. Oglaševalske in promocijske dejavnosti bo deloma financirala država in deloma zadevne medpanožne organizacije z obveznimi prostovoljnimi članarinami (v nadaljevanju: OPČ) svojih članov. Za oglaševalske dejavnosti na ozemlju Evropske unije bo država prispevala največ 50 %.

(12)

OPČ se uporabljajo za količine desertnih vin z registrirano označbo porekla, ki jih tržijo vinogradniki, poklicni destilaterji, trgovci in veletrgovci na območju proizvodnje zadevne registrirane označbe porekla.

(13)

Leta 2002 je OPČ za Pineau de Charentes znašala 12,96 EUR/volumenski hektoliter; za Floc de Gascogne 0,25 EUR/stekl.; za Pommeau de Normandie 30,79 EUR/volumenski hektoliter in za Macvin du Jura 2,75 EUR brez davka/hektoliter.

(14)

Francoski organi so pojasnili, da se bodo predvideni programi izvajali na nekaterih trgih Evropske unije, med katerimi je tudi Francija, in na trgih tretjih držav. Cilj predvidenih oglaševalskih dejavnosti je spodbujati razvoj nakupnih namer z izboljšanjem poznavanja desertnega vina, pri čemer oglaševanje ne bi bilo nikoli omejeno na proizvode določenih podjetij. Proizvodnje, ki bodo predmet oglaševanja, imajo vse registrirano označbo porekla: Pineau des Charentes, Floc de Gascogne, Pommeau de Normandie in Macvin du Jura.

(15)

Te dejavnosti so namenjene vsem organiziranim proizvajalcem desertnega vina, ki po mnenju francoskih organov ne bi mogli sami v enakem obsegu prispevati k razvoju trženja svojih proizvodov.

(16)

Posebna pozornost bo posvečena temu, da namen sporočil v oglaševalskih dejavnostih ne bo potrošnike odvračal od nakupa proizvodov iz drugih držav članic ali očrnil teh proizvodov.

(17)

Šlo bo za akcije oglaševanja, obveščanja in komuniciranja, ki bodo zajemale različne vrste ukrepov, zlasti oglaševanje v medijih, pripravo in razširjanje drugega promocijskega gradiva, izvajanje oglaševalskih akcij na prodajnih mestih, povezanih z akcijami. Spremljale jih bodo lahko promocijske dejavnosti, kot so odnosi z javnostmi, sodelovanje na razstavah, izvedba seminarjev, organizacija prireditev, brošure ali informativno gradivo, študije o prepoznavnosti proizvoda in primernosti akcij.

(18)

Francoski organi so se zavezali, da bodo predložili uporabljeno oglaševalsko gradivo za te akcije ali njegove kopije.

(19)

Pomoč, ki so jo predvidele zgoraj navedene medpanožne organizacije na področju oglaševanja, bo omejena na 50 % za dejavnosti v Evropski uniji, med katerimi tudi v Franciji, in na 80 % za dejavnosti v tretjih državah.

(20)

Načrtovana pomoč za predvidene dejavnosti v eurih znaša:

(21)

Po navedbah francoskih organov so ukrepi podpore raziskavam in poskusom namenjeni samo vsem tistim raziskavam, ki so koristne za sektor, so splošne narave in koristijo celotni verigi.

(22)

Za Pineau des Charentes: mikrobiologija, bakterijske spremembe in posledice (identifikacija dejavnikov razvoja mlečnih bakterij v Pineau des Charentes, izpopolnitev poskusov o okužbah in zdravilnih tehnik); mehanizmi staranja vina Pineau des Charentes (identifikacija analitičnih meril, značilnih za oksidacijske pojave, in izpostavitev dejavnikov staranja); oblikovanje zbirke analitičnih podatkov (splošne analize – stopnja vinskega alkohola, sladkorji, pH-, možne kemijske ali bakterijske okužbe, kovine, kationi, hlapljivi delci, ostanki fitofarmacevtskih sredstev).

(23)

Za Floc de Gascogne: študije o sortah vinskih trt in združevanju s ciljem optimizirati usklajevanje združevanja sort, da se pri proizvajanju vina Floc de Gascogne pridobi svežina in saden okus (raziskava o povečani vsebnosti sladkorja, živahni intenzivnosti barv in skladni vsebnosti skupnih kislin); študija o Armagnacu, ki omogoča pridobivanje vina Floc de Gascogne (analitično spremljanje – vsebnost bakra, etanola, etilacetata, stopnje alkohola, izboljšanje uporabljenega Armagnaca); študije in izboljšanje vina Floc de Gascogne, prilagojenega vrstam ciljne porabe, postopki kvalitativnih in kvantitativnih poskusov, shranjevanje.

(24)

Za Macvin du Jura: tehnični razvoj (spremljanje zrelosti skupin sort vina Jura, da se določi stopnja zrelosti in najbolj prilagojenih sort vinske trte za pridobivanje vina Macvin du Jura); presejanje in označba vinograda; kakovost mošta in stiskanje (vpliv načinov ekstrakcije – encimsko delovanje in mraz – in maceracije drozge mošta na aromatično kakovost vin Macvin du Jura); vpliv odmerkov SO2 na pretok vina; bistrenje in obdelava za stekleničenje (primerjava različnih metod za pridobitev in ohranitev bistrosti vina Macvin du Jura po njegovem ustekleničenju).

(25)

Predvideno raziskovalno delo se bo financiralo v višini 100 % stroškov. Načrtovana dodelitev pomoči za te raziskovalne dejavnosti, ki vključujejo stroške za informacijsko in bibliografsko gradivo ter vso podporo za razširjanje rezultatov izvajanih dejavnosti vsem gospodarskim subjektom, je za pet let naslednja: Pineau des Charentes, 912 600 EUR; Floc de Gascogne, 118 000 EUR in Macvin du Jura, 65 000 EUR.

(26)

Francoski organi so opisali načrtovane ukrepe tehnične podpore, ki bodo zlasti zajemali tehnično usposabljanje za izboljšanje in obvladovanje proizvodnih postopkov na vseh ravneh (primarna proizvodnja, pridobivanje vin, degustacija) ter dejavnosti za popularizacijo znanj.

(27)

Ta dela se bodo financirala v višini 100 % stroškov, ob upoštevanju zgoraj navedene zgornje meje. Načrtovana dodelitev pomoči za ta del za pet let je naslednja: Pineau des Charentes, 280 800 EUR in Floc de Gascogne, 169 000 EUR.

(28)

Pomoč za proizvodnjo kakovostnih proizvodov je predvidena v sektorjih proizvodnje Pineau des Charentes in Floc de Gascogne. Gre za naslednje ukrepe: analizo nevarnosti in kritičnih kontrolnih točk (HACCP) in sledljivost (priprava in razširjanje modela v skladu s tehničnimi in zakonodajnimi zahtevami); tehnične in ekonomske študije za spodbujanje kakovostnih ukrepov.

(29)

Načrtovana dodelitev pomoči za te ukrepe je za pet let naslednja: Pineau des Charentes, 210 600 EUR in Floc de Gascogne, 50 500 EUR.

(30)

Kar zadeva naravo, pogoje dodelitve ali način financiranja predvidenih pomoči, predhodno preverjanje ukrepov ni sprožilo večjih dvomov, čeprav je Komisija pri pomoči za oglaševanje ocenila, da bi se morala Francija izrecno zavezati, da bo vsako sklicevanje na nacionalno poreklo proizvodov drugotnega pomena.

(31)

Komisija je postopek iz člena 88(2) Pogodbe sprožila zaradi razlogov v zvezi z združljivostjo pomoči z drugimi določbami prava Skupnosti, zlasti s členom 90 Pogodbe.

(32)

Na tem mestu je treba poudariti, da je odločbo Komisije o državni pomoči št. N 703/95, pri kateri gre za podaljšanje priglašenega ukrepa, Sodišče Evropskih skupnosti razveljavilo (5).

(33)

Sodišče v svoji sodbi poudarja, da je francoska vlada v letih 1992 in 1993 (6) uvedla ureditev različnega obdavčevanja desertnih vin in naravnih sladkih vin. Tako je bila od1. julija 1993 za ta vina uvedena trošarina v višini 1 400 FRF (7) na hektoliter za desertna vina in 350 FRF na hektoliter za naravna sladka vina.

(34)

Leta 1993/1994 so nekateri francoski proizvajalci zavrnili plačilo dodatnih trošarin na desertna vina. Ko je bila junija 2004 ta „stavka glede plačila trošarin“ prekinjena, je predsednik Nacionalne konfederacije proizvajalcev desertnih vin z registrirano označbo porekla to prekinitev utemeljil z dejstvom, da je po njegovem mnenju francoska vlada nameravala francoskim proizvajalcem nadomestiti razliko v obdavčitvi z letno odškodnino in nadomestilom za leta od 1994 do 1997.

(35)

Leta 1995 je Associação dos Exportadores de Vinho do Porto (združenje izvoznikov vina portovec, v nadaljevanju: ZIVP) Komisiji poslalo dve pritožbi. Združenje je trdilo, da je obstajala povezava med razliko v obdavčevanju desertnih vin in naravnih sladkih vin na eni strani ter nekaterimi pomočmi francoskim proizvajalcem desertnih vin na drugi strani. Po navedbah ZIVP je bil namen zadevne pomoči francoskim proizvajalcem desertnih vin nadomestiti to razliko v obdavčenju, kar je v bistvu pomenilo, da so bili višjemu obdavčenju podvrženi samo tuji proizvajalci desertnih vin. Ta diskriminacijska obdavčitev bi bila tako v nasprotju s členom 95 (ki je postal člen 90) Pogodbe.

(36)

Po mnenju Sodišča je videti, da del zadevnih pomoči podpira kategorijo proizvajalcev, ki se zelo ujema s kategorijo francoskih proizvajalcev desertnih vin, ki so se zaradi davčne ureditve znašli v davčno neugodnem položaju, in da je morebitna povezava med davčno ureditvijo in zadevnim projektom pomoči predstavljala resno težavo pri ugotavljanju združljivosti pomoči z določbami Pogodbe.

(37)

Sodišče je poudarilo, da bi lahko Komisija v teh okoliščinah, in sicer samo s sprožitvijo postopka iz člena 93(2) (ki je postal člen 88(2)) Pogodbe, odprla vprašanja, načeta v pritožbah, ki jih je vložil ZIVP.

(38)

Poleg tega je Sodišče ugotovilo, da v odločbi Komisije niso navedeni razlogi, saj Komisija ni pojasnila, zakaj je sklenila, da pritožba ZIVP glede možne kršitve člena 95 (ki je postal člen 90) Pogodbe ES ni utemeljena.

(39)

Sodišče je tako sklenilo, da je bila izpodbijana odločba nezakonita zaradi nesprožitve postopka iz člena 93(2) (ki je postal člen 88(2)) Pogodbe in kršitve obveznosti navedbe razlogov iz člena 190 (ki je postal člen 253) Pogodbe.

(40)

Ob upoštevanju te sodbe je Komisija menila, da je nujen podrobnejši pregled priglašenega programa glede na člen 90 Pogodbe, saj gre za podaljšanje pomoči, odobrenih v odločbi, ki jo je Sodišče razveljavilo.

(41)

V okviru predhodnega pregleda ukrepa je Komisija tako Franciji zastavila vprašanje, da bi izvedela, ali pri zadevni državni pomoči dejansko ni šlo za delni prenos dajatve iz člena 402a Splošnega zakonika o davkih samo v korist francoskih proizvajalcev desertnih vin.

(42)

Francija je v odgovorih, ki jih je poslala na tej prvi stopnji, poudarila, da tako v preteklosti kot danes ni obstajala nobena povezava med predlaganimi ukrepi podpore in trošarinami na podlagi naslednjih utemeljitev:

(43)

Po navedbah Francije je znesek, dodeljen pomoči (2,4 milijona EUR na leto, 12 milijonov EUR v petih letih) neprimerljiv s tem, kar sektor prinaša kot davek na potrošnjo (trošarine). Tako bi 150 000 hektolitrov prodanega desertnega vina z registrirano označbo porekla s trošarino v višini 214 EUR/hl predstavljalo več kot 32 milijonov EUR prihodkov od trošarin na leto.

(44)

Zaradi te posebne stopnje na desertna vina, 214 EUR/hl namesto 54 EUR/hl za naravna sladka vina, je ta sektor obdavčen še za dodatnih 24 milijonov EUR trošarin. Po navedbah Francije tudi tega zneska ni mogoče primerjati z višino predlagane pomoči.

(45)

Po navedbah Francije se nobena določba ni nikoli izvajala zato, da bi se sredstva, zbrana v skladu s členom 402a Splošnega zakonika o davkih, ponovno uporabila v korist nacionalnih proizvajalcev desertnih vin. Tako so se prihodki, prejeti med 1. januarjem 1995 in 31. decembrom 2000, nakazali v „solidarnostni sklad starostnega zavarovanja“. Med 1. januarjem 2001 in 31. decembrom 2003 so se prihodki uporabili za sklad, namenjen financiranju skrajševanja delovnega časa. Od 1. januarja 2004 so se ti prihodki nakazali nazaj v državni proračun.

(46)

Ko je Komisija preučila te informacije, je ocenila, da niso bile take vrste, da bi kategorično odpravile izražene dvome glede obstoja povezave med pobranim davkom in pomočjo.

(47)

Komisija je namreč menila, da neobstoj neposredne povezave med zneskom pomoči (2,4 milijona EUR) in prihodki od trošarin na desertna vina (32 milijonov EUR) ali med zneskom pomoči (2,4 milijona EUR) in dodatnimi trošarinami, plačanimi na desertna vina v primerjavi z naravnimi sladkimi vini (24 milijonov EUR), ni bil zadosten dokaz za neobstoj povezave med dajatvijo in pomočjo. Tako na tej stopnji postopka ni bilo mogoče izključiti možnosti, da bi lahko pomoč vsaj delno služila kot povrnitev škode francoskim proizvajalcem desertnih vin, tj. nadomestilo, do katerega drugi proizvajalci Skupnosti ne bi mogli biti upravičeni.

(48)

Poleg tega je Komisija ocenila, da bi se bilo treba odzvati na zaskrbljenost, ki jo je izrazilo Sodišče, da se da možnost zainteresiranim tretjim osebam, da predložijo argumente v zvezi z morebitno kršitvijo člena 90 Pogodbe.

(49)

Komisija je v svojem sklepu o sprožitvi postopka iz člena 88(2) Pogodbe tako Francijo zaprosila, da predloži dodatne informacije in številke, s katerimi bi lahko podprla svoje argumente.

(50)

Francija je bila najprej pozvana, da navede, ali se je država že obvezala do francoskih proizvajalcev desertnih vin, da bo zagotovila odškodnino ali nadomestilo, četudi delno, za posledice uvedbe davka leta 1993.

(51)

Komisija je nato od Francije zahtevala, naj predloži številke glede prejetih zneskov davka na desertna vina, ki izvirajo iz francoskih proizvodov in uvoženih proizvodov, in prejetih zneskov po posameznih proizvodnjah (francoska proizvodnja in proizvodnja Skupnosti).

(52)

Ker je Komisija ugotovila, da daleč največ priglašenih pomoči dobi Pineau de Charentes z 78 % zneskov, sledijo pa mu Floc de Gascogne s 17 %, nato Pommeau de Normandie s 3 % in nazadnje Macvin du Jura z 2 %, je Francijo zaprosila, naj pojasni, ali se ti odstotki za vsako od teh proizvodenj ujemajo z odstotki prihodkov, ki jih ima država z davkom na desertna vina.

(53)

Ker je večina pomoči osredotočena na oglaševalske dejavnosti, je bila Francija pozvana, da pojasni, ali je ta izbira reprezentativna za izbiro, ki jo izvaja francoska država v drugih sektorjih kmetijske proizvodnje, zlasti v zvezi s kakovostnimi proizvodi.

(54)

Poleg tega je Komisija Francijo zaprosila, da predloži proračun pomoči, namenjenih za oglaševalske akcije, ki se izvajajo v Franciji za vsako od štirih zadevnih proizvodenj.

(55)

Pozvala jo je tudi, naj v zvezi s financiranjem pomoči predloži pojasnila glede morebitne povezave med sredstvi, pridobljenimi iz OPČ, in sredstvi, ki izhajajo iz državnega proračuna.

(56)

Z dopisom z dne 10. januarja 2005 je Francija poslala naslednje podatke in pripombe.

(57)

V zvezi z oglaševalskimi dejavnostmi (glej uvodno izjavo (30)) so se francoski organi zavezali, da pri oglaševanju proizvodov v okviru financiranih ukrepov poudarek ne bo na francoskem poreklu zadevnih desertnih vin.

(58)

V zvezi s povezavo med davkom na desertna vina in pomočjo je Francija še enkrat poudarila, da ne obstaja povezava med prihodki od trošarin in zneskom pomoči, ki izhajajo iz nacionalnega proračuna. Prihodki od trošarin, vključno s tistimi od desertnih vin, se nakažejo v splošni državni proračun. Po navedbah Francije javni organi sprejemajo odločitve na področju pomoči za nekatere gospodarske dejavnosti na popolnoma neodvisen način. V zadevnem primeru je namen pomoči odpraviti nekatere strukturne pomanjkljivosti, ki prizadenejo ta vina, zlasti slabo poznavanje pri potrošnikih, manjša velikost in razpršenost proizvodnih podjetij ter pomanjkanje sredstev, da si izborijo svoje mesto na trgu.

(59)

Francija je potrdila, da ne obstaja nobeno pravno besedilo, ki bi omogočalo nadomestitev trošarin, ki jih plačajo proizvajalci desertnih vin (glej uvodno izjavo (50)).

(60)

Glede številk o prihodkih, ki izhajajo iz sprostitve francoskih desertnih vin za porabo in iz uvoženih desertnih vin (glej uvodno izjavo (51)), je Francija najprej pojasnila, da davčna statistika (ki se izvede na podlagi trošarinskih stopenj) ne omogoča, da se francoski proizvodi ločijo od proizvodov drugega porekla Skupnosti.

(61)

V vsakem primeru znaša po podatkih carinskih služb znesek trošarin, prejetih leta 2003 od naravnih sladkih vin in desertnih vin vseh porekel, 142,5 milijona EUR, ki je porazdeljen na naslednji način: 25,2 milijona EUR za kategorijo naravnih sladkih vin, podvrženih trošarinski stopnji v višini 54 EUR/hl, ali količina 467 000 hl, in 117,3 milijona EUR za desertna vina, podvržena trošarinski stopnji v višini 214 EUR/hl, ali količina 548 000 hl proizvoda.

(62)

V tem zadnjem sklopu je ob upoštevanju prijav pridelka mogoče ločiti proizvodnjo desertnih vin, proizvedenih v Franciji, ki znaša 94 477 hl proizvodov za Pineau des Charentes, 2 091 hl za Macvin du Jura, 5 680 hl za Pommeau in 6 057 hl za Floc de Gascogne.

(63)

Francija je poslala razpredelnico, ki ponazarja razdelitev predvidenih pomoči med štiri medpanožne organizacije in razdelitev proizvedenih količin za vsako zadevno desertno vino (glej uvodno izjavo (52)).

(64)

Francija ugotavlja, da se delež posameznega desertnega vina v skupni proizvodnji in odstotek predvidene pomoči bistveno ne razlikujeta, vendar se popolnoma ne ujemata. Poudarja, da je razdelitev načrtovanih pomoči rezultat dogovora med upravičenimi medpanožnimi organizacijami, ne pa izbire, ki bi jo določili javni organi.

(65)

Kar zadeva vprašanje Komisije o proračunu, namenjenemu oglaševalskim dejavnostim (glej uvodno izjavo (53)), je Francija poslala podatke, ki navajajo, da se zlasti v sektorju kakovostnega vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju, oglaševalskim dejavnostim nameni med 50 % in 74 % skupnega proračuna, ki ga imajo na voljo medpanožne organizacije.

(66)

Francija je za vsako od štirih zadevnih medpanožnih organizacij predložila delež proračuna, namenjenega oglaševalskim akcijam v Franciji. Ta razdelitev, ki naj bi ostala enaka, če bo program pomoči odobren, bo tudi plod proste izbire medpanožnih organizacij.

(67)

Francija je v zvezi z morebitno povezavo med sredstvi, pridobljenimi iz OPČ, in sredstvi, ki izhajajo iz državnega proračuna, za financiranje pomoči poslala naslednjo razpredelnico:

(68)

Prihodki, ki bi se lahko namenili oglaševanju, se ne zmanjšajo za zneske, pridobljene z OPČ. Medpanožne organizacije lahko namreč črpajo iz drugih virov, pridobljenih na primer z izvajanjem storitev, prodajo reklamnih artiklov in drugim. Francija je potrdila, da se bodo oglaševalske dejavnosti delno financirale iz zasebnih sredstev v višini najmanj 50 % upravičenih stroškov.

(69)

Za primerjavo med načrtovano pomočjo in prihodki od trošarin, ocenjenih na podlagi proizvedenih količin (8), je Francija predložila naslednje številke:

(70)

Francija poudarja, da je ta zadnja razpredelnica posebej pomembna, saj iz nje ni razviden namen, da bi breme trošarin izravnali s pomočjo, ker ni nobene količinske povezave.

(71)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe je, razen če ta pogodba ne določa drugače, pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami.

(72)

Da bi ukrep spadal na področje uporabe člena 87(1) Pogodbe, morajo biti hkrati izpolnjeni naslednji štirje pogoji: (1) ukrep mora financirati država ali se mora financirati iz državnih sredstev, (2) ukrep mora selektivno zadevati določena podjetja ali sektorje proizvodnje, (3) vsebovati mora gospodarsko prednost za upravičena podjetja, (4) prizadeti mora trgovino med državami članicami Skupnosti in izkrivljati konkurenco ali groziti, da jo bo izkrivljal.

(73)

V zadevnem primeru Komisija meni, da so ti pogoji izpolnjeni. Tako:

(74)

Raziskovalne dejavnosti, ukrepe tehnične podpore in razvoja kakovostne proizvodnje bo v celoti financirala država iz svojih proračunskih sredstev.

(75)

Na drugi strani bo oglaševalske in promocijske dejavnosti deloma financirala država in deloma (najmanj 50 %) zadevne medpanožne organizacije s sredstvi, pridobljenimi zlasti z obveznimi prostovoljnimi članarinami (OPČ) svojih članov.

(76)

Komisija meni, da proračun, namenjen za promocijske in oglaševalske dejavnosti, v celoti sestavljajo državna sredstva na podlagi ugotovitev, predstavljenih spodaj.

(77)

Na podlagi stalne prakse Komisije so obvezni prispevki podjetij določenega sektorja, ki so namenjeni financiranju ukrepa finančne podpore, izenačeni z davkom podobnimi dajatvami in tako predstavljajo državna sredstva, kadar te prispevke uvede država ali kadar gre prihodek od teh prispevkov prek organa, ustanovljenega z zakonom.

(78)

V zadevnem primeru je obveznost plačevanja članarin določila francoska vlada v okviru postopka za podaljšanje medpanožnih sporazumov. Podaljšanje sporazumov se opravi s sprejetjem odloka, objavljenega v Uradnem listu Republike Francije. Za polni učinek teh članarin je tako potreben akt javnega organa.

(79)

Vendar pa sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti določa, da je treba pri ugotavljanju narave državne pomoči nekega ukrepa preveriti tudi, ali se navedeni ukrep lahko obravnava kot ukrep, ki ga lahko pripišemo državi  (9). Najnovejša sodna praksa (10) je zagotovila elemente, ki bi jih bilo primerno preučiti na tem mestu.

(80)

Sodišče je navedlo, da nekateri ukrepi, ki jih financirajo člani medpanožnih organizacij s sredstvi, ki jih organizacije poberejo od svojih članov, niso spadali na področje uporabe člena 87(1) Pogodbe, glede na to, da (a) so se članarine obvezno namenile za financiranje ukrepa; (b) javni organi ali oblasti niso nikoli imeli možnosti prosto razpolagati s temi sredstvi; (c) so bili za ukrep izključno odgovorni člani zadevne medpanožne organizacije in ni bil del državne politike (…).

(81)

Iz te sodne prakse tako izhaja, da se zadevni ukrepi ne morejo pripisati državi, kadar ima država zgolj vlogo preprostega posrednika, ker ne posega v opredelitev politične izbire strokovnjakov in v nobenem trenutku ne more razpolagati z zbranimi sredstvi, ki se obvezno namenijo za zadevne ukrepe. Na podlagi tega dejstva tako ukrepov ne moremo opredeliti kot državno pomoč.

(82)

V zadevnem primeru tako merila, določena v sodbi Pearle, niso izpolnjena. Dejstvo, da država prispeva 50 % k financiranju teh promocijskih in oglaševalskih dejavnosti, jasno kaže, da so te dejavnosti del državne politike in da je tako treba sredstva, uporabljena za njihovo financiranje, v celoti obravnavati kot javna sredstva, namenjena ukrepom, ki se lahko pripišejo državi.

(83)

Ukrepi so izključno namenjeni francoskim proizvajalcem desertnih vin in so torej selektivni.

(84)

Proizvajalci desertnih vin prejmejo gospodarsko prednost v obliki financiranja različnih dejavnosti (raziskovalni projekti, tehnična podpora, razvoj kakovostnih proizvodov, promocija in oglaševanje). Ta prednost izboljšuje konkurenčni položaj prejemnikov. V skladu s stalno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti pomeni izboljšanje konkurenčnega položaja podjetja, ki je posledica državne pomoči, praviloma izkrivljanje konkurence do drugih podjetij, ki ne prejemajo enake podpore (11).

(85)

Te pomoči bi lahko vplivale na trgovino med državami članicami, če spodbujajo nacionalno proizvodnjo v škodo proizvodnje drugih držav članic. Vinski sektor je namreč zelo odprt za konkurenco na ravni Skupnosti, kar se poleg tega dobro kaže z obstojem skupne ureditve trga v sektorju.

(86)

Spodnja razpredelnica na primer ponazarja obseg trgovine s proizvodi iz grozdja in vina med državami članicami Skupnosti in v Franciji za leta 2001, 2002 in 2003 (12).

(87)

Nekateri načrtovani ukrepi naj bi se izvajali zunaj Evropske unije. Tako ob upoštevanju medsebojne odvisnosti trgov, na katerih delujejo nosilci dejavnosti Skupnosti, ni izključeno, da bi lahko pomoč izkrivljala konkurenco Skupnosti z okrepitvijo konkurenčnega položaja nosilcev dejavnosti (13), četudi je pomoč namenjena proizvodom za izvoz zunaj Skupnosti (14).

(88)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega zadevni ukrepi spadajo na področje uporabe člena 87(1) Pogodbe in se lahko pojmujejo kot nezdružljivi s Pogodbo samo, če bi lahko izkoristili eno od odstopanj, ki jih ta pogodba določa.

(89)

Edino odstopanje, ki je predvideno na tej stopnji, je odstopanje od člena 87(3)(c) Pogodbe, ki določa, da se kot združljive s skupnim trgom lahko štejejo pomoči za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(90)

Da bi zadevne pomoči lahko bile upravičene do navedenega odstopanja, morajo biti v skladu z zakonodajo na področju državnih pomoči. Komisija najprej preveri uporabnost Uredbe Komisije (ES) št. 1/2004 z dne 23. decembra 2003 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ustanovitvi ES za državno pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (15). Če se navedena uredba ne uporablja, Komisija preveri, ali bi se lahko uporabile druge pravne podlage, kot so smernice ali okviri Skupnosti.

(91)

Ker predvidene pomoči niso omejene na mala in srednje velika podjetja, se Uredba (ES) št. 1/2004 ne uporablja. Komisija je tako svojo presojo temeljila na naslednjih instrumentih: (a) Smernicah Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju (16) v nadaljevanju: „kmetijske smernice“); (b) Smernicah Skupnosti o državni pomoči za oglaševanje proizvodov, naštetih v Prilogi I k Pogodbi ES, in nekaterih proizvodov, ki ne sodijo v Prilogo I (17) (v nadaljevanju: „smernice za oglaševanje“) in (c) Okviru Skupnosti o državni pomoči za raziskave in razvoj (18) (v nadaljevanju: „okvir“).

(92)

Ker naj bi se načrtovane pomoči vsaj delno financirale iz obveznih prispevkov, zbranih z davkom podobnimi dajatvami, je Komisija ocenila tudi načine financiranja pomoči.

(93)

Smernice Skupnosti, ki se uporabljajo za državno pomoč za oglaševanje proizvodov, naštetih v Prilogi I k Pogodbi ES (19) (v nadaljevanju: smernice za oglaševanje), določajo negativna in pozitivna merila, ki jih morajo upoštevati vsi programi državnih pomoči. Tako glede na točke 16 do 30 smernic oglaševalske dejavnosti ne smejo biti v nasprotju s členom 28 Pogodbe ali sekundarno zakonodajo Skupnosti in ne smejo biti usmerjene v promocijo določenih podjetij.

(94)

Francoski organi so pojasnili, da dejavnosti ne bodo namenjene samo določenim podjetjem, da oglaševanje ne bo očrnilo drugih proizvodov Skupnosti in da ne bo uvedlo nobene neugodne primerjave, pri čemer bi se prednost dajala nacionalnemu poreklu proizvodov.

(95)

Sklicevanja na nacionalno poreklo morajo biti drugotnega pomena glede na glavno sporočilo, ki ga želi oglaševalska akcija sporočiti potrošnikom, in ne sme biti glavni razlog, zaradi katerega se potrošnikom svetuje, naj kupijo proizvod. V zadevnem primeru je pomembno, da francosko poreklo proizvodov ni glavno sporočilo za oglaševalske akcije, izvedene na francoskem ozemlju.

(96)

Na podlagi vzorcev, ki so jih poslali francoski organi, in jasne zaveze, ki jo je Francija dala v ta namen, je mogoče ugotoviti, da poseben poudarek ne bo posvečen nacionalnemu poreklu zadevnih proizvodov in da bo vsako sklicevanje na poreklo drugotnega pomena glede na glavno sporočilo oglaševalskih akcij.

(97)

Kar zadeva pozitivna merila, morajo proizvodi, ki so predmet oglaševalskih akcij, v skladu s točkami 31 do 33 smernic za oglaševanje izpolnjevati najmanj enega od naslednjih pogojev: iti mora za presežke kmetijskih proizvodov ali premalo izkoriščenih vrst, nove proizvode ali nadomestne proizvode, ki še ne predstavljajo presežka, razvoj nekaterih regij, razvoj malih in srednje velikih podjetij ali za proizvode visoke kakovosti, vključno s proizvodi ekološkega kmetijstva.

(98)

Francoski organi so v tej zvezi pojasnili, da bo cilj ukrepov razvoj zadevnih proizvodnih območij s prodajo njihovih tipičnih proizvodenj. Odgovorili bodo na potrebo po zagotovitvi podpore mreži malih in srednje velikih podjetij na navedenih geografskih območjih: podjetja zadevnih vinskih sektorjev so večinoma manjše velikosti, z majhnim številom zaposlenih, pogosto celo družinska. Njihov namen je tudi razvoj proizvodov visoke kakovosti (rer. označba porekla).

(99)

Kar natančneje zadeva pomoči za oglaševanje kmetijskih proizvodov, ki imajo zaščiteno geografsko poreklo ali zaščiteno geografsko označbo, ki jo je registrirala Skupnost (20), Komisija preveri, ali imajo vsi proizvajalci proizvoda z registrirano označbo porekla enako pravico do pomoči, da bi zagotovila, da pomoči ne bodo dodeljene posameznim proizvajalcem. To pomeni, da se morajo oglaševalski ukrepi nanašati samo na registrirano označbo porekla in ne na kateri koli logotip ali etiketo, razen če imajo vsi proizvajalci dovoljenje za njegovo uporabo. Kadar se pomoč iz praktičnih vzrokov dodeli skupini proizvajalcev, Komisija prav tako zahteva jamstvo, da bodo do pomoči dejansko upravičeni vsi proizvajalci, ne glede na to, ali so člani skupine ali ne.

(100)

Francoski organi so se zavezali, da bodo do teh pomoči prek ukrepov, izvedenih skupaj, upravičeni brez diskriminacije vsi proizvajalci proizvoda, ki bo predmet oglaševanja, ter poslovneži, povezani z njegovim trženjem.

(101)

V zvezi z najvišjo stopnjo pomoči, predvideno v točki 60 smernic, se lahko oglaševalske dejavnosti financirajo v višini 50 % iz državnih sredstev, preostanek pa morajo zagotoviti upravičene strokovne in medpanožne organizacije.

(102)

Francoski organi se zavezujejo, da bo stopnja javnega financiranja omejena na največ 50 % ukrepov, izvedenih na področju oglaševanja znotraj Evropske unije. Preostanek bodo morali zagotoviti nosilci dejavnosti v zadevnem kmetijskem sektorju.

(103)

Ukrepi, izvedeni zunaj Evropske unije, se bodo lahko financirali do višine 80 %. To sledi smernici, ki jo je sprejela Komisija (21), v skladu s katero gre pri sodelovanju proizvajalcev pri tej vrsti ukrepov za pojem, ki je povzet zlasti v Uredbi Sveta (ES) št. 2702/1999 z dne 14. decembra 1999 o ukrepih za informiranje in za promocijo kmetijskih proizvodov v tretjih državah (22), v katerih je obravnavano vprašanje sofinanciranih ukrepov. Ker gre za ukrepe, ki jih Skupnost izvaja v tretjih državah, ta uredba, kar zadeva ukrepe odnosov z javnostmi, promocije in oglaševanja kmetijskih in živilskih proizvodov, v svojem členu 9 določa, da morajo del financiranja kriti organizacije predlagateljice. Tako je za ukrepe, ki trajajo najmanj dve leti, na splošno najnižji odstotek, ki ga morajo kriti, 20 %, pri čemer je najvišji prispevek Skupnosti 60 % in prispevek držav članic 20 %. Iz tega sledi, da se zdi dejanska udeležba upravičencev pri tej vrsti ukrepov v višini najmanj 20 % stroškov primerna, da se omeji izkrivljanje konkurence glede na druge proizvodnje Skupnosti.

(104)

Francoski organi so Komisiji poslali vzorce promocijskih in oglaševalskih dejavnosti, ki so se financirali v okviru priglašene pomoči, kar je omogočilo potrditev obveznosti, ki so jih prevzeli navedeni organi.

(105)

Komisija na tej stopnji ugotavlja, da te pomoči izpolnjujejo pogoje, določene na ravni Skupnosti.

(106)

Kar zadeva ukrepe raziskovalnih in poskusnih programov ter ukrepe za širjenje znanstvenega napredka, kmetijske smernice v točki 17 določajo, da je treba pomoč za raziskave in razvoj preučiti v skladu z merili, navedenimi v veljavnem okviru Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj (23). Ta določa, da je s skupnim trgom združljiva stopnja pomoči, ki lahko doseže 100 %, celo kadar raziskave in razvoj izvajajo podjetja, če so v vseh primerih izpolnjeni štirje spodaj navedeni pogoji:

(107)

Francoski organi so se zavezali k naslednjemu:

(108)

Komisija ugotavlja, da te pomoči izpolnjujejo pogoje, določene na ravni Skupnosti.

(109)

Kmetijske smernice v točki 14 določajo, da je ta vrsta pomoči dovoljena v višini 100 %, če je na voljo vsem upravičenim osebam, ki delujejo na zadevnem območju, glede na objektivno postavljene pogoje, in če skupni znesek odobrene pomoči ne presega 100 000 EUR na upravičenca v obdobju treh let ali pri malih in srednje velikih podjetjih 50 % upravičenih stroškov (pri čemer se upošteva najvišji znesek). Francoski organi so se zavezali, da bodo upoštevali te pogoje.

(110)

Komisija ugotavlja, da te pomoči izpolnjujejo pogoje, določene na ravni Skupnosti.

(111)

Kmetijske smernice v točki 13 določajo, da je ta vrsta pomoči dovoljena v višini 100 %, če je na voljo vsem upravičenim osebam, ki delujejo na zadevnem območju, glede na objektivno postavljene pogoje in če skupni znesek odobrene pomoči ne presega 100 000 EUR na upravičenca v obdobju treh let ali pri malih in srednje velikih podjetjih 50 % upravičenih stroškov, pri čemer se upošteva najvišji znesek. Francoski organi so se zavezali, da bodo upoštevali te pogoje.

(112)

Komisija ugotavlja, da te pomoči izpolnjujejo pogoje, določene na ravni Skupnosti.

(113)

V skladu s sodno prakso Sodišča (25) je po mnenju Komisije normalno, da financiranje državne pomoči prek obveznih dajatev lahko vpliva na pomoč, saj ima zaščitniški učinek, ki presega pomoč v pravem pomenu besede. Zadevne članarine (OPČ) so dejansko obvezne dajatve. Ob upoštevanju iste sodne prakse Komisija meni, da pomoči ni mogoče financirati z davkom podobnimi dajatvami, ki bremenijo tudi proizvode, uvožene iz drugih držav članic.

(114)

OPČ se uporablja za količine desertnih vin z registrirano označbo porekla, ki jih tržijo vinogradniki, poklicni destilaterji, trgovci in veletrgovci na območju proizvodnje zadevne registrirane označbe porekla. Francoski organi so pojasnili tudi, da za razliko od dajatev, prejetih na podlagi direktiv Skupnosti o trošarinah na alkohol in alkoholne pijače, medpanožne članarine samoumevno zadevajo samo desertna vina z zadevnimi registriranimi označbami porekla, torej izključno proizvode na območjih, omejenih s predpisi, kar pomeni, da jim desertna vina s poreklom iz drugih držav članic niso podvržena.

(115)

Kar natančneje zadeva veletrgovce, ni izključeno, da tržijo tudi uvožene proizvode. Vendar so francoski organi navedli, da so medpanožnemu članskemu prispevku, ki ga plačajo veletrgovci, podvržene samo količine desertnih vin z registrirano označbo porekla, na katere se nanaša priglasitev, to so Pineau des Charentes, Floc de Gascogne, Pommeau de Normandie in Macvin du Jura. Tako so vse druge količine uvoženega vina izvzete iz plačila te članarine.

(116)

Tako je na podlagi dejstva, da je edina obdavčena proizvodnja nacionalna proizvodnja desertnih vin z registrirano označbo porekla, ki jo predvideva ukrep, mogoče sklepati, da noben uvožen proizvod ni obdavčen.

(117)

V zvezi z državno pomočjo, financirano z davkom podobnimi dajatvami, je Sodišče določilo tudi druga merila, ki bi jih bilo primerno preučiti na tem mestu. V zadevi Nygard (26) je Sodišče ugotovilo, da davek pomeni kršitev prepovedi diskriminacije, določene v členu 90 Pogodbe, če prednosti, ki jih prinese dodelitev dohodkov od obdavčenja, koristijo predvsem tistim obdavčenim nacionalnim proizvodom, ki se predelajo ali tržijo na nacionalnem trgu, pri čemer deloma nadomestijo breme, ki ga nosijo ti proizvodi, in tako oškodujejo izvožene nacionalne proizvode.

(118)

Pomoč za promocijo in oglaševanje, ki se edina financira z OPČ, koristi sektorju trženja in lahko pomeni drugačen interes za trgovce, da bi se izključno preusmerili na prodajo zunaj Francije ali zunaj Evropske unije.

(119)

Vendar pa so francoski organi zagotovili, da nacionalni odbor za Pineau des Charentes in medpanožni odbor za Floc de Gascogne financirata oglaševalske ali promocijske dejavnosti v Franciji, Evropski uniji in tretjih državah. V tej zvezi se njuna upravna odbora, v katerih so zastopani vsi akterji zadevnega sektorja, odločata popolnoma svobodno.

(120)

Na drugi strani pa medpanožna organizacija za označbe mošta in medstrokovni odbor za vina iz območja Jura trenutno ne predvidevata financiranja ukrepov zunaj francoskega trga. Tako bi po navedbah francoskih organov ta usmeritev ukrepov proti francoskemu trgu izhajala iz politike samega sektorja, ki ocenjuje, da mora imeti prednost izboljšanje njegove prisotnosti na nacionalnem trgu, saj se zaveda, da prodaja teh desertnih vin v tujini še ni prišla v trgovsko prakso. Francoski organi zagotavljajo, da ta usmeritev ni neugodna za nobenega trgovca, saj ostaja prodaja zunaj francoskega trga obrobnega pomena ter ni nobenih trgovcev, ki bi bili specializirani za prodajo za izvoz.

(121)

Ne glede na to so se francoski organi zavezali, da izvoženi proizvodi ne bodo nič manj deležni ugodnosti ukrepov, ki se financirajo z medpanožnimi članarinami, kot proizvodi, ki se prodajajo na domačem ozemlju.

(122)

Komisija upošteva to zavezo in meni, da iz podatkov, ki jih je poslala Francija, ni mogoče najti ničesar, kar bi trenutno kazalo na diskriminacijo izvoženih desertnih vin.

(123)

Komisija zato želi francoske organe opozoriti na posledice sodbe Nygard na področju diskriminacije med izvoženimi proizvodi in proizvodi, ki se tržijo na domačem ozemlju. Sodišče je zlasti ugotovilo, da je nacionalno sodišče odgovorno za ugotovitev obsega morebitne diskriminacije, ki bremeni proizvode. Zato je treba v ta namen v referenčnem obdobju preveriti finančno enakovrednost med skupnimi zneski, prejetimi od prodanih nacionalnih proizvodov na domačem trgu z vidika zadevnega davka, in ugodnostmi, ki so jih deležni izključno ti proizvodi.

(124)

Treba je poudariti, da se državna pomoč, ki z določenimi načini uporabe krši druge določbe Pogodbe, ne more šteti za združljivo s skupnim trgom. V zadevnem primeru je Komisija preučila upravičenost pritožbe ZIVP, izražene zoper pomoč N 703/95, glede možne kršitve člena 90 Pogodbe. Komisija sicer ugotavlja, da ZIVP ni predložil nobene pripombe v okviru tega postopka.

(125)

Člen 90 Pogodbe določa, da „nobena država članica ne uvaja, neposredno ali posredno, kakršnih koli notranjih davkov na izdelke drugih držav članic, ki bi bili višji od davkov, uvedenih neposredno ali posredno na enakovrstne domače izdelke“.

(126)

V zadevnem primeru je višina trošarin, ki se uporablja za desertna vina iz Francije, enaka za francoska vina in vina s poreklom iz drugih držav članic.

(127)

Uvedba diskriminacijskega notranjega davka bi bila v nasprotju s členom 90 Pogodbe samo, če bi se davek, ki ga plačajo francoski proizvajalci, delno nadomestil s pomočjo, ki je rezervirana za te iste proizvajalce, tako da bi morali navedeni davek v celoti plačati samo nefrancoski proizvajalci.

(128)

Zato je treba najprej ugotoviti, da dajatve ne spadajo na področje uporabe določb Pogodbe o državni pomoči, razen če ne pomenijo načina financiranja ukrepa pomoči, in da so sestavni del te pomoči.

(129)

Iz tega sledi, da davek na desertna vina ne vpliva na presojo združljivosti načrtovanih pomoči in ga tako na tem mestu ni treba preučevati, razen če ne obstaja zadostna povezava med navedeno dajatvijo in ukrepi pomoči.

(130)

Sodba Sodišča Evropskih skupnosti z dne 13. januarja 2005 v zadevi Streekgewest Westelijk Noord-Brabant (27), do katere je prišlo po sprožitvi postopka iz člena 88(2) Pogodbe proti pomoči, ki je predmet te odločbe, je pojasnila okoliščine, v katerih je treba upoštevati, da obstaja zadostna povezava med dajatvijo in ukrepom pomoči, tako da je mogoče sklepati, da je dajatev sestavni del pomoči.

(131)

Točka 26 obrazložitve navedene sodbe zlasti navaja, da je pogoj za to, da bi dajatev – ali njen del – veljala za sestavni del ukrepa pomoči, da morata biti dajatev in pomoč na podlagi upoštevne nacionalne zakonodaje nujno neločljivo vsebinsko povezani, in sicer tako, da prihodki od dajatve neposredno vplivajo na višino pomoči in posledično na presojo združljivosti te pomoči s skupnim trgom.

(132)

V zadevi Streekgewest je Sodišče ugotovilo, da čeprav je za potrebe sestave proračuna zadevne države članice prišlo do izravnave med povišanjem zneska dajatve in ugodnostjo (pomočjo), ta okoliščina sama po sebi še ne dokazuje, da med dajatvijo in ugodnostjo obstaja neločljiva vsebinska povezava (28).

(133)

V zadevnem primeru je Francija navedla, da se prihodki od dajatve nakažejo v splošni državni proračun in da ne obstaja nobeno pravno besedilo, ki bi omogočalo nadomestitev trošarin, ki jih plačajo proizvajalci desertnih vin. Nobeni podatki, ki jih ima Komisija, sicer ne kažejo nasprotno. Na podlagi te ugotovitve lahko Komisija torej sklene, da ni prisilne povezave med namembnostjo prihodkov od dajatve na desertna vina in pomočjo, dodeljeno za ta ista vina, in to brez tega, da bi bilo treba dokazati neobstoj morebitne kvantitativne povezave med zneski, ki jih pobere Francija, in zneski, porabljenimi v okviru programa pomoči.

(134)

Komisija mimogrede ugotavlja tudi, da številčne razpredelnice, ki jih je Francija poslala po sprožitvi postopka iz člena 88(2) Pogodbe, kažejo, da ne obstaja nobena kvantitativna povezava med prihodki od dajatve za različne proizvode in pomočjo, dodeljeno tem proizvodom.

(135)

Glede na to, da ne obstaja zadostna povezava med dajatvijo in načrtovano pomočjo, ni treba presoditi učinkov te dajatve na združljivost priglašenih ukrepov s skupnim trgom, zlasti glede na člen 90 Pogodbe, v okviru postopka, predvidenega za državne pomoči v členu 88 Pogodbe.

(136)

Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija sklenila, da je pomoč, ki jo načrtuje Francija, upravičena do odstopanja iz člena 87(3)(c) Pogodbe in se razglasi za združljivo s skupnim trgom.