This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32005R2182
Commission Regulation (EC) No 2182/2005 of 22 December 2005 amending Regulation (EC) No 1973/2004 laying down detailed rules for the application of Council Regulation (EC) No 1782/2003 as regards the support schemes provided for in Titles IV and IVa of that Regulation and the use of land set aside for the production of raw materials
Uredba Komisije (ES) št. 2182/2005 z dne 22. decembra 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 1973/2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor, iz naslovov IV in IVa navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin
Uredba Komisije (ES) št. 2182/2005 z dne 22. decembra 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 1973/2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor, iz naslovov IV in IVa navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin
UL L 347, 30.12.2005, p. 31–55
(ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(BG, RO)
UL L 319M, 29.11.2008, p. 383–407
(MT)
No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2009
Relation | Act | Comment | Subdivision concerned | From | To |
---|---|---|---|---|---|
Modifies | 32004R1973 | dopolnitev | člen 1.1 | 01/01/2005 | |
Modifies | 32004R1973 | dodatek | priloga 30 | 01/01/2006 | |
Modifies | 32004R1973 | dodatek | CH 17 BI | 01/01/2006 | |
Modifies | 32004R1973 | dodatek | CH 17 TR | 01/01/2006 | |
Modifies | 32004R1973 | zamenjava | člen 21.1 | 01/01/2006 | |
Modifies | 32004R1973 | dodatek | CH 17 QT | 01/01/2006 | |
Modifies | 32004R1973 | dodatek | priloga 24 | 01/01/2006 | |
Modifies | 32004R1973 | zamenjava | člen 172.4 | 01/01/2006 | |
Modifies | 32004R1973 | sprememba | člen 3.1 | 01/01/2006 | |
Modifies | 32004R1973 | dodatek | člen 172.3 TR | 01/01/2006 | |
Modifies | 32004R1973 | dodatek | člen 49 BI | 01/01/2005 | |
Modifies | 32004R1973 | dodatek | člen 172.3 BI | 01/01/2006 |
30.12.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 347/31 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2182/2005
z dne 22. decembra 2005
o spremembi Uredbe (ES) št. 1973/2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor, iz naslovov IV in IVa navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (1) ter zlasti členov 145 in 155 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 99(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa, da znesek pomoči za seme, za katerega se zaprosi, ne sme presegati zgornje meje, ki jo določi Komisija. Kadar celotni znesek pomoči, za katero se zaprosi, prekorači določeno zgornjo mero, se pomoč na kmeta sorazmerno zmanjša. |
(2) |
Poglavje 10 Uredbe Komisije (ES) št. 1973/2004 (2) določa pogoje za prejemanje pomoči za seme. Člen 49 navedene uredbe določa, da se pomoč za seme dodeli samo pod pogojem, da je prejemnik seme dejansko tržil za setev, najpozneje do 15. junija leta po žetvi. |
(3) |
Potreba po uporabi morebitnega koeficienta znižanja v istem letu zelo otežuje izvajanje nove sheme. Edina druga možnost, da se izognemo uporabi takega koeficienta znižanja, bi bila, da se vsa plačila dodelijo načeloma takrat, ko se vsa semena dajo na trg, tj. ko je znana skupna količina semen. Vendar bi to občutno odložilo datum plačila kmetom in jim končno povzročilo finančne težave. Da bi se izognili takemu položaju, je treba uvesti sistem predplačil za pomoč za seme. |
(4) |
Uredba (ES) št. 1782/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 864/2004 (3), opredeljuje pravila za vezano podporo za bombaž, oljčno olje in surovi tobak. |
(5) |
Zlasti poglavje 10a naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 predvideva možnost, da se neposredna pomoč dodeli za proizvodnjo bombaža. Zato je treba določiti podrobna pravila v zvezi z dodeljevanjem navedene pomoči. |
(6) |
Člen 110b(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa, da za upravičenost do pomoči na hektar za bombaž velja obveznost, da kmet uporablja odobrene sorte in bombaž goji na zemljiščih, ki jih odobrijo države članice. Zato je treba določiti merila za odobritev sort in kmetijskih zemljišč, primernih za proizvodnjo bombaža. |
(7) |
Da lahko kmetje dobijo pomoč na hektar za bombaž, morajo zasejati odobrena zemljišča. Zato je treba določiti merilo, ki opredeljuje setev. Najmanjša gostota nasada na teh zemljiščih, ki jo določijo države članice glede na pedoklimatske razmere in regionalne značilnosti, mora biti objektivno merilo za določitev, ali se je setev izvedla pravilno. |
(8) |
Preseganje nacionalnih osnovnih površin, določenih za bombaž v členu 110c(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, zajema zmanjšanje zneska pomoči na hektar, ki izpolnjuje pogoje za pomoč. Za Grčijo pa je treba določiti način za izračunavanje zmanjšanega zneska ob upoštevanju razčlenitve nacionalne površine v podosnovne površine, za katere veljajo različni zneski pomoči. |
(9) |
Države članice morajo odobriti medpanožne organizacije za proizvodnjo bombaža na podlagi objektivnih meril glede velikosti medpanožnih organizacij, njihovih nalog in njihove notranje organizacije. Velikost medpanožne organizacije se mora določiti ob upoštevanju potrebe, da lahko obrat za odzrnjevanje, ki je njen član, sprejme ustrezne količine neodzrnjenega bombaža. Medpanožna organizacija, katere glavni cilj je izboljšanje kakovosti dostavljenega bombaža, mora v korist svojih članov izvajati ukrepe, ki sodijo v ta okvir. |
(10) |
Da bi se izognili zapletom na ravni upravljanja sistema pomoči, je lahko isti proizvajalec član samo ene medpanožne organizacije. In kadar želi proizvajalec, ki je član medpanožne organizacije, dostaviti svoj proizvedeni bombaž, ga lahko dostavi samo obratu za odzrnjevanje, ki je član iste organizacije. |
(11) |
V skladu s členom 110e Uredbe (ES) št. 1782/2003 lahko medpanožne organizacije sklenejo, da bodo porazdelile pomoč, do katere so upravičeni proizvajalci, ki so njeni člani. Lestvica porazdelitve mora upoštevati merila, zlasti glede kakovosti dostavljenega bombaža, in izključiti merila o povečanju proizvodnje. V ta namen morajo medpanožne organizacije določiti kategorije enot rabe, zlasti glede na merila o kakovosti proizvedenega bombaža na teh enotah rabe. |
(12) |
Da bi določili znesek pomoči za izplačilo kmetom, ki so člani medpanožnih organizacij za proizvodnjo bombaža, mora lestvica predvidevati način razdelitve skupnega zneska porazdeljene pomoči med različne kategorije enot rabe, postopke za ovrednotenje in razvrstitev vsake enote rabe v eno od teh kategorij, izračun zneska pomoči na upravičeni hektar glede na razpoložljiva sredstva za vsako kategorijo ter skupno število hektarjev, ki so v vsaki kategoriji. |
(13) |
Da bi enote rabe razvrstili v eno od določenih kategorij v skladu z lestvico, se lahko dostavljeni bombaž analizira ob prisotnosti vseh zadevnih strank. |
(14) |
Proizvajalcu, ki je član medpanožne organizacije, svojega bombaža ni treba dostaviti, mora pa imeti v tem primeru pravico do najmanj neporazdeljenega deleža pomoči. Lestvica porazdelitve mora ta položaj predvideti in določiti najmanjši znesek pomoči na upravičeni hektar v primeru nedostave. |
(15) |
Za uporabo lestvice in z namenom poenostavitve je treba vse enote rabe istega proizvajalca obravnavati, kot da pripadajo isti kategoriji enot rabe, ki dajejo isto kakovost bombaža. |
(16) |
Organ plačnik mora po prejemu obvestila od medpanožne organizacije o zneskih pomoči, ki jih je treba plačati kmetom, ki so njeni člani, opraviti potrebna preverjanja in izplačilo pomoči. |
(17) |
Lestvico mora potrditi država članica. Da bi pravočasno obvestili proizvajalce, ki so člani, je treba določiti rok, do katerega se mora država članica odločiti, ali bo potrdila lestvico medpanožne organizacije in njene morebitne naknadne spremembe ali ne. Ker medpanožna organizacija ni dolžna sprejeti lestvice porazdelitve, se mora sama odločiti, da ne bo več uporabljala lestvice, in o tem obvestiti državo članico. |
(18) |
Shema pomoči za bombaž zahteva, da morajo države članice svojim proizvajalcem sporočiti nekatere informacije o gojenju bombaža, kot so odobrene sorte, objektivna merila za odobritev zemljišč in najmanjša gostota sadik. Da bi bili kmete pravočasno obveščeni, jim mora država članica te informacije sporočiti pred določenim datumom. |
(19) |
Ker je Komisija zadolžena za nadzor nad pravilno uporabo določb o uporabi posebne pomoči za bombaž, ji morajo države članice pravočasno poslati iste informacije in informacije o medpanožnih organizacijah. |
(20) |
Z uporabo sheme pomoči za bombaž, določene v Uredbi (ES) št. 1782/2003, so določbe Uredbe Komisije (ES) št. 1591/2001 z dne 2. avgusta 2001 o podrobnih pravilih za uporabo programa pomoči za bombaž (4) brezpredmetne. Zato je treba navedeno uredbo razveljaviti. |
(21) |
Poglavje 10b naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa možnost, da se neposredna pomoč dodeli za oljčne nasade. Zato je treba določiti podrobna pravila v zvezi z dodeljevanjem pomoči. |
(22) |
Člen 110i Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa, da države članice opredelijo največ pet kategorij oljčnih nasadov in določijo pomoč na hektar GIS za oljke za vsako od teh kategorij. Zato mora Komisija opredeliti skupni okvir okoljskih in družbenih meril, povezanih s krajino za proizvodnjo oljk in družbeno tradicijo. |
(23) |
Da bi izboljšali nadzor, je nujno, da se informacije, v katere kategorije oljčnih nasadov sodi posamezni kmet, vpišejo v geografski informacijski sistem (GIS) za proizvodnjo oljk. V primeru spremembe okoljskih in družbenih razmer je treba predvideti možnost, da se kategorije enkrat na leto prilagodijo. |
(24) |
Pomoč za oljčne nasade se dodeli na hektar GIS za oljke. Zato je treba za vsakega kmeta izračunati površino, upravičeno do pomoči, po skupni metodi, pri kateri je površinska enota izražena v hektarjih GIS za oljke. Da bi se pospešili upravni postopki, je treba določiti ukrepe odstopanja za enote rabe, ki imajo najmanjšo velikost, ki jo določi država članica, in za enote rabe za proizvodnjo oljk v upravni enoti, v kateri je država članica vzpostavila alternativni sistem poleg sistema GIS za proizvodnjo oljk. |
(25) |
Za plačilo pomoči na hektar GIS za oljke je primerno, da država članica zaradi pravočasnega obveščanja kmetov najprej na začetku vsakega leta določi okvirni znesek pomoči na hektar GIS za oljke za vsako kategorijo oljčnih nasadov. Ta okvirni znesek se mora izračunati na podlagi podatkov, ki so na voljo v zvezi s številom kmetov in površinami, upravičenimi do pomoči za oljčne nasade; na podlagi natančnejših podatkov država članica kasneje določi dokončni znesek pomoči. |
(26) |
V skladu z enim od pogojev za upravičenost, določenih za pomoč za oljčne nasade, se število oljčnih dreves v oljčnem nasadu ne sme razlikovati za več kakor 10 % od števila, evidentiranega na dan 1. januarja 2005. Države članice morajo zaradi nadzora izpolnjevanja tega mehanizma pred tem datumom določiti potrebne informacije za opredelitev zadevne enote rabe. Za Francijo in Portugalsko je treba določiti, da se bo določitev informacij o zadevnih enotah rabe sporočila pozneje, da se upoštevajo površine, zasajene z oljčnimi drevesi v okviru programov, odobrenih v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1638/98 z dne 20. julija 1998 o spremembi Uredbe št. 136/66/EGS o vzpostavitvi skupne ureditve trga za olja in masti (5). |
(27) |
Da bi se Komisiji omogočil nadzor nad pravilno uporabo dokončnih določb o plačilu pomoči za oljčne nasade, morajo države članice redno sporočati informacije o območjih proizvajanja oljk, upravičenih do pomoči, in o višini pomoči, ki jo je treba dodeliti za vsako kategorijo oljčnih nasadov. |
(28) |
Poglavje 10c naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa možnost, da se neposredna pomoč dodeli za proizvodnjo tobaka. Zato je treba določiti podrobna pravila v zvezi z dodeljevanjem navedene pomoči. |
(29) |
Zaradi jasnosti je treba opredeliti nekatere pojme. |
(30) |
Sorte tobaka je treba razvrstiti v skupine glede na način sušenja in proizvodne stroške ob upoštevanju opisov, ki se uporabljajo v mednarodni trgovini. |
(31) |
Glede na njihovo vlogo pogodbenega partnerja je treba odobriti podjetja za prvo predelavo, pooblaščena za podpis pogodb o pridelavi. Tako odobritev je treba ob neupoštevanju pravil umakniti, države članice pa morajo določiti posebne pogoje, ki urejajo predelavo tobaka. |
(32) |
V skladu s členom 110k Uredbe (ES) št. 1782/2003 je treba zaradi dodelitve pomoči na podlagi tradicionalnih proizvodnih območij določiti priznana proizvodna območja za vsako skupino sort tobaka. Državam članicam je treba dovoliti, da omejijo proizvodna območja, zlasti zaradi izboljšanja kakovosti. |
(33) |
Da bi se omogočili nadzori in učinkovito upravljanje izplačila pomoči, se mora tobak proizvajati v skladu s pogodbami o pridelavi, sklenjenimi med kmeti in prvi predelovalci. Treba je opredeliti glavne sestavne dele, ki jih morajo vključevati pogodbe o pridelavi za vsako letino. Roke za sklenitev in registracijo pogodb je treba določiti dovolj zgodaj, da se od samega začetka leta posamezne letine kmetom zagotovi stabilno tržišče za prihajajočo letino, podjetjem za predelavo pa redno dostavo. |
(34) |
Ob sklenitvi pogodbe o pridelavi z združenjem proizvajalcev je treba zaradi učinkovitega nadzora sporočiti tudi bistvene podrobnosti o vsakem posameznem kmetu. Da bi preprečili izkrivljanje konkurence in težave pri nadzoru, morajo biti združenja proizvajalcev izključena iz sodelovanja pri prvi predelavi. Zaradi upoštevanja tržne strukture je treba določiti, da sme biti kmet član samo enega združenja proizvajalcev. |
(35) |
Surovi tobak, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, mora biti brez napak, dobre tržne kakovosti in brez nekaterih značilnosti, ki preprečujejo normalno trženje. |
(36) |
Glede na posebnosti sheme pomoči je treba določiti, da se morebitni spori rešujejo prek skupnih odborov. |
(37) |
Da bodo države članice lahko ustrezno upravljale finančna sredstva za surovi tobak, morajo določiti okvirni znesek pomoči po sorti ali skupini sort dovolj zgodaj v letu posamezne letine in končni znesek pomoči po vseh opravljenih dostavah. Končni znesek ne sme presegati višine premije za leto 2005. |
(38) |
Da bi spodbudili izboljšanje kakovosti in vrednost proizvodnje tobaka, se lahko državam članicam dovoli, da porazdelijo znesek pomoči, določen za vsako sorto ali skupino sort glede na kakovost dostavljenega tobaka. |
(39) |
Pomoč se mora plačati za količino tobaka v listih, ki ga kmetje dostavijo prvim predelovalcem, pod pogojem da so izpolnjene minimalne zahteve glede kakovosti. Pomoč se mora prilagoditi, kadar se delež vlage v dostavljenem tobaku razlikuje od deleža vlage, določenega za vsako skupino sort na podlagi zahtev glede primerne kakovosti. Zaradi poenostavitve pregledov ob dostavi je treba določiti obseg in pogostnost vzorčenja, skupaj z metodo za izračun prilagojene teže za določitev deleža vlage. |
(40) |
Obdobje za dostavo tobaka podjetjem za predelavo je treba omejiti, da se prepreči prenos iz ene letine v drugo z namenom goljufije. V več državah članicah se tobak ne pregleda na kraju predelave, pač pa na kraju dostave. Treba je opredeliti mesta, kamor je treba dostaviti tobak in kjer se izvedejo pregledi; države članice morajo odobriti take odkupne centre. |
(41) |
Treba je določiti pogoje za izplačila pomoči zaradi preprečevanja goljufij. Vendarle pa je dolžnost držav članic, da določijo nadaljnji način upravljanja in nadzora. |
(42) |
Pomoč se lahko izplača šele po pregledu vsega dostavljenega tobaka, proizvedenega v državi članici, da se zagotovi, da so bili zadevni postopki dejansko izvedeni. Vendar pa je treba pod pogojem, da se položi ustrezna varščina, za proizvajalce predvideti izplačilo okvirnega zneska v višini 50 % pomoči. |
(43) |
Iz upravnih razlogov se pomoč v vsaki državi članici dodeli samo za proizvode, proizvedene na ozemlju navedene države članice. Treba je sprejeti določbe za primere, ko se tobak predela v drugih državah članicah kot v državi članici proizvajalki. V takih primerih se količina obravnavanega surovega tobaka prevzame v državi članici, v kateri je bil proizveden, v korist proizvajalcev v navedeni državi članici. |
(44) |
Zaradi reforme tobačne politike bo prenehal veljati program odkupa kvot tobaka. Vendar pa bodo proizvajalci, ki so sodelovali v programu v letih 2002 in 2003, še naprej prejemali izplačila odkupne cene do leta 2007 oziroma 2008. Trenutno je odkupna cena določena kot odstotek premije za tobak v letu zadevne letine. Trenutni sistem premij za tobak ne bo več obstajal od 1. januarja 2006, zato je treba kot prehodni ukrep določiti novo podlago za izračunavanje prihodnje odkupne cene kvot. Višine premij za surovi tobak se med letinama 2002 do 2005 niso spremenile. V interesu stalnosti je zato treba kot podlago za izračun odkupne cene uporabiti višini premije za leto 2005. |
(45) |
Uredba Komisije (ES) št. 2848/98 z dne 22. decembra 1998 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 2075/92 glede sheme premij, proizvodnih kvot in posebne pomoči za skupine proizvajalcev v sektorju surovega tobaka (6) se lahko razveljavi, ko bosta odpravljena jamstveni prag in sistem premij, določena v Uredbi (EGS) št. 2075/92 (7). Določbe Uredbe Komisije (EGS) 85/93 z dne 19. januarja 1993 o agencijah za nadzor v tobačnem sektorju (8) so postale zastarele in se zato lahko razveljavijo. |
(46) |
Uredbo (ES) št. 1973/2004 je zato treba ustrezno spremeniti. |
(47) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 1973/2004 se spremeni:
1. |
V členu 1(1) se dodajo naslednje točke:
|
2. |
V prvem odstavku člena 3 se točka (a) nadomesti z naslednjim:
|
3. |
V členu 21 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Brez vpliva na člen 28 Uredbe (ES) št. 1782/2003 plača pomoč za škrobni krompir tista država članica, na ozemlju katere leži kmetijsko gospodarstvo, ki dostavlja krompir za predelavo v škrobni krompir, in sicer na kmeta, ko se vse njegove količine za tržno leto dostavijo v podjetje za proizvodnjo škroba v štirih mesecih od datuma, ko se predloži dokaz iz člena 20 te uredbe in ko se izpolnijo pogoji iz člena 19 te uredbe.“ |
4. |
Vstavi se naslednji člen 49a: „Člen 49a Predplačila Države članice lahko dodelijo predplačila gojiteljem semen od 1. decembra tržnega leta. Taka plačila so sorazmerna s količino semena za setev, ki se je že dala na trg, v smislu člena 49, če so izpolnjeni vsi pogoji iz poglavja 10.“ |
5. |
Vstavi se naslednje poglavje 17a: „POGLAVJE 17a POSEBNA PLAČILA ZA BOMBAŽ Člen 171a Odobritev kmetijskih zemljišč za proizvodnjo bombaža Države članice določijo objektivna merila, na podlagi katerih se zemljišča odobrijo za posebno pomoč za bombaž iz člena 110a Uredbe (ES) št. 1782/2003. Ta merila temeljijo na enem ali več naslednjih elementov:
Člen 171aa Odobritev sort za setev Države članice odobrijo sorte, vpisane v katalog Skupnosti, ki so prilagojene potrebam trga. Člen 171ab Pogoji za upravičenost Setev na površinah iz člena 110b(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se opravi z zagotovitvijo najmanjše gostote sadik, ki jo določi država članica glede na pedoklimatske razmere in morebitne regionalne posebnosti. Člen 171ac Agronomske prakse Države članice so pooblaščene, da določijo posebna pravila glede agronomskih praks, potrebnih za vzdrževanje kultur v normalnih razmerah rasti, z izjemo postopkov žetve. Člen 171ad Izračun zneska pomoči na upravičeni hektar 1. Brez vpliva na člen 171ag te uredbe se v Španiji in na Portugalskem, kadar površina bombaža, upravičena do pomoči, presega nacionalno osnovno površino, določeno v členu 110c(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, znesek pomoči iz odstavka 2 navedenega člena pomnoži s koeficientom znižanja, dobljenega tako, da se osnovna površina deli s površino, ki izpolnjuje pogoje za pomoč. 2. Brez vpliva na člen 171ag te uredbe se v Grčiji, kadar je površina bombaža, upravičena do pomoči, večja od 300 000 hektarjev, znesek pomoči na hektar dobi tako, da se vsota 594 EUR, pomnoženih s 300 000 hektarji, in dodatnega zneska pomnoži s površino, ki presega 300 000, ta vsota pa se nato deli s skupno površino, ki izpolnjuje pogoje za pomoč. Dodatni znesek iz prvega pododstavka je enak:
Člen 171ae Potrditev medpanožnih organizacij Države članice vsako leto pred 31. decembrom za setev v naslednjem letu odobrijo vsako medpanožno organizacijo za proizvodnjo bombaža, ki je vložila zahtevek in ki:
Vendar pa za leto 2006 države članice medpanožne organizacije za proizvodnjo bombaža potrdijo do 28. februarja 2006. Člen 171af Obveznosti proizvajalcev 1. Isti proizvajalec ne more biti član več medpanožnih organizacij. 2. Proizvajalec, ki je član ene medpanožne organizacije, mora proizvedeni bombaž dostaviti obratu za odzrnjevanje, ki pripada tej isti organizaciji. 3. Sodelovanje proizvajalcev v odobreni medpanožni organizaciji mora biti posledica prostovoljnega pristopa. Člen 171ag Porazdelitev pomoči 1. Z vključitvijo povečanja iz člena 110f(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 lestvica iz člena 110e navedene uredbe (v nadaljevanju: lestvica) določa:
Za namene uporabe točke (a) je osnovni znesek najmanj enak neporazdeljenemu deležu pomoči na upravičeni hektar iz člena 110c(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, po potrebi prilagojenemu v skladu z odstavkom 3 navedenega člena. Izračun iz točke (a) prav tako predvideva primer nedostave bombaža v obrat za odzrnjevanje. V tem primeru je najnižji znesek pomoči na upravičeni hektar, ki jo prejme zadevni proizvajalec, ki je član, najmanj enak neporazdeljenemu deležu pomoči na upravičeni hektar iz člena 110c(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, po potrebi prilagojenemu v skladu z odstavkom 3 navedenega člena. 2. Enote rabe so razvrščene v več kategorij, ki jih določijo medpanožne organizacije, ob upoštevanju najmanj enega od naslednjih kvalitativnih meril:
Lestvica določa postopke, ki omogočajo ocenitev vsake enote rabe glede na ta merila in njeno uvrstitev v določene kategorije. Lestvica v nobenem primeru ne more vsebovati meril, povezanih s povečanjem proizvodnje in dajanjem bombaža na trg. Za uporabo te lestvice se lahko za vse enote rabe istega proizvajalca šteje, kot da gre za isto povprečno kategorijo enot rabe in dajejo enako kakovosten bombaž. 3. Kadar je to potrebno za razvrstitev v okviru lestvice po kategorijah parcel, se neodzrnjeni bombaž ob dostavi v obrat za odzrnjevanje v prisotnosti vseh zadevnih strank analizira na podlagi reprezentativnih vzorcev. 4. Medpanožna organizacija sporoči plačilnemu organu znesek, ki se ga dobi z uporabo lestvice in ki ga mora plačati vsakemu od svojih proizvajalcev. Plačilni organ plačilo izvrši po preverjanju skladnosti in upravičenosti zadevnih zneskov pomoči. Člen 171ah Odobritev in spremembe lestvice 1. Lestvica se zadevni državi članici prvič sporoči v potrditev do 28. februarja 2006 za setev v letu 2006. Država članica se v enem mesecu po sporočilu odloči, ali bo potrdila lestvico ali ne. 2. Odobrene medpanožne organizacije zadevni državi članici do 31. januarja sporočijo spremembe lestvice za setev v tekočem letu. Spremembe lestvice se štejejo za odobrene, razen če zadevna država članica ne vloži ugovorov v enem mesecu po datumu iz prvega pododstavka. V primeru neodobritve sprememb lestvice se izplača pomoč, ki se izračuna na podlagi odobrene lestvice brez upoštevanja neodobrenih sprememb. 3. Če se medpanožna organizacija odloči, da bo prekinila z uporabo lestvice, o tem obvesti državo članico. Prekinitev velja za setev v naslednjem letu. Člen 171ai Obvestila proizvajalcem in Komisiji 1. Države članice pred 31. januarjem zadevnega leta obvestijo kmete, ki proizvajajo bombaž, in Komisijo o:
2. V primeru umika odobritve za določeno sorto države članice o tem obvestijo kmete najpozneje do 31. januarja za setev v naslednjem letu. 3. Države članice sporočijo Komisiji naslednje podatke:
|
6. |
Vstavi se naslednje poglavje 17b: „POGLAVJE 17b POMOČ ZA OLJČNE NASADE Člen 171b Kategorije oljčnih nasadov 1. Države članice določijo oljčne nasade, upravičene do pomoči iz člena 110g Uredbe (ES) št. 1782/2003, in jih razvrstijo v največ pet kategorij na podlagi izbora med naslednjimi merili:
2. Države članice za vsakega zadevnega kmeta določijo, v katere kategorije iz odstavka 1 sodi posamezna parcela za proizvodnjo oljk, upravičena do pomoči. Te informacije se zabeležijo v geografski informacijski sistem za proizvodnjo oljk (‚GIS za proizvodnjo oljk‘). 3. Države članice lahko enkrat na leto prilagodijo kategorije oljčnih nasadov, opredeljene z uporabo odstavka 1. Kadar prilagoditev kategorij pripelje do ponovne razvrstitve oljčnih nasadov, nova razvrstitev velja od leta, ki sledi letu prilagoditve. Člen 171ba Izračun površin 1. Države članice za vsakega proizvajalca izračunajo površino, upravičeno do pomoči, po skupni metodi, določeni v Prilogi XXIV. Površine so izražene v hektarjih GIS za oljke na dve decimalki natančno. 2. Z odstopanjem od odstavka 1 se skupna metoda, določena v Prilogi XXIV, ne uporablja, kadar:
Člen 171bb Znesek pomoči 1. Države članice pred 31. januarjem vsakega leta določijo okvirni znesek pomoči na hektar GIS za oljke za vsako kategorijo oljčnih nasadov. 2. Države članice pred 31. oktobrom zadevnega leta določijo znesek pomoči na hektar GIS za oljke za vsako kategorijo oljčnih nasadov. Ta znesek se izračuna tako, da se okvirni znesek iz odstavka 1 pomnoži s koeficientom, ki ustreza najvišjemu znesku pomoči, določenemu v členu 110i(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ob upoštevanju, kadar je to primerno, znižanja iz odstavka 4 navedenega člena, in se deli z vsoto zneskov, ki so rezultat množenja okvirnega zneska pomoči iz odstavka 1 tega člena, določenega za vsako kategorijo, s pripadajočo površino. 3. Države članice lahko odstavka 1 in 2 uporabijo na regionalni ravni. Člen 171bc Določitev osnovnih podatkov 1. Države članice na podlagi podatkov iz GIS za proizvodnjo oljk in prijav kmetov določijo na dan 1. januarja 2005 za vsako parcelo za proizvodnjo oljk z uporabo člena 110h(c) Uredbe (ES) št. 1782/2003 število in lokacijo oljčnih dreves, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč, število in lokacijo dreves, ki ne izpolnjujejo pogojev za pomoč, območje proizvajanja oljk in površino na parceli za proizvodnjo oljk, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, ter njeno kategorijo v skladu s členom 182. 2. Na območjih, zasajenih z oljčnimi drevesi v okviru programov novih nasadov v Franciji in na Portugalskem, ki jih Komisija odobri z uporabo člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1638/98 (9) in ki so v GIS za proizvodnjo oljk vpisani pred 1. januarjem 2007, države članice določijo podatke iz odstavka 1 tega člena na dan 1. januarja 2006 za enote rabe, zasajene leta 2005, in na dan 1. januarja 2007 za enote rabe, zasajene leta 2006. Ti podatki se kmetom sporočijo najpozneje v enotnem zahtevku za leto 2007. Člen 171bd Obvestila Države članice vsako leto Komisijo obvestijo:
|
7. |
Vstavi se naslednje poglavje 17c: „POGLAVJE 17c POMOČ ZA TOBAK Člen 171c Opredelitve V tem poglavju:
Člen 171ca Skupine sort surovega tobaka Sorte surovega tobaka so razvrščene v naslednje skupine:
Sorte iz vsake skupine so navedene v Prilogi XXV. Člen 171cb Prvi predelovalci 1. Države članice odobrijo prve predelovalce na svojem ozemlju in določijo ustrezne pogoje za njihovo odobritev. Odobreni prvi predelovalec je pooblaščen, da podpiše pogodbe o pridelavi, če najmanj 60 % od svojega trženega tobaka s poreklom iz Skupnosti proda podjetjem za proizvodnjo tobaka bodisi neposredno bodisi posredno brez nadaljnje predelave. 2. Država članica odvzame odobritev, če predelovalec namenoma ali zaradi hude malomarnosti ne izpolnjuje določb o surovem tobaku na ravni Skupnosti ali na nacionalni ravni. Člen 171cc Proizvodna območja Za vsako skupino sort so proizvodna območja iz člena 110k(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003 tista, ki so določena v Prilogi XXVI k tej uredbi. Države članice lahko opredelijo bolj omejena proizvodna območja, zlasti zaradi zagotavljanja kakovosti. Omejena proizvodna območja ne smejo presegati površine upravne enote, v Franciji pa kantona. Člen 171cd Pogodbe o pridelavi 1. Pogodbe o pridelavi iz točke člena 110k(c) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se sklepajo med prvim predelovalcem na eni strani in kmetom ali združenjem proizvajalcev, ki ga zastopa, na drugi, če združenje proizvajalcev priznava zadevna država članica. 2. Pogodbe o pridelavi se sklepajo po sorti ali skupini sort. Prvega predelovalca zavezujejo k prevzemu pogodbeno določene količine tobaka v listih, kmeta ali združenje proizvajalcev, ki ga zastopa, pa k dostavi navedene količine prvemu predelovalcu, kolikor to omogoča njihova dejanska proizvodnja. 3. Za vsako letino morajo pogodbe o pridelavi vsebovati najmanj naslednje navedbe:
4. Če se datum 20. junij za ponovno zasaditev prekorači, mora kmet predelovalca in pristojno službo te države članice obvestiti s priporočenim pismom pred tem datumom in navesti razlog za zamudo ter podrobne podatke o kakršni koli spremembi enote rabe. 5. Pogodbene stranke v pogodbah o pridelavi lahko s pisno spremembo povečajo količine, prvotno določene v pogodbi. Spremembo je treba najpozneje 40. dan po roku za sklenitev pogodb o pridelavi iz člena 171ce(1) predložiti pristojni službi v registracijo. Člen 171ce Sklenitev in registracija pogodb 1. Pogodbe o pridelavi se sklenejo do 30. aprila v letu posamezne letine, razen v primerih višje sile. Države članice lahko določijo zgodnejši datum. 2. Razen v primerih višje sile je treba že sklenjene pogodbe o pridelavi predložiti v registracijo pristojnemu organu najpozneje v 15 dneh po roku za sklenitev pogodb iz odstavka 1. Pristojni organ je organ iz države članice, v kateri poteka predelava. Kadar predelava ne poteka v državi članici, v kateri je bil tobak proizveden, pristojni organ države članice, v kateri bo potekala predelava, takoj pošlje izvod registrirane pogodbe pristojni službi države članice proizvajalke. Če ta organ sam ne opravlja nadzora nad shemo premij, pošlje izvod registrirane pogodbe pristojnemu nadzornemu organu. 3. Če se rok za sklenitev pogodb iz odstavka 1 ali predložitev pogodb o pridelavi iz odstavka 2 prekorači za največ 15 dni, se pomoč zmanjša za 20 %. Člen 171cf Pogodbe z združenjem proizvajalcev 1. Kadar se pogodba o pridelavi sklene med prvim predelovalcem in združenjem proizvajalcev, se ji priloži seznam, na katerem so navedena imena zadevnih kmetov in njihova največja količina za dostavo, natančna lokacija enote rabe in površina zadevnih parcel, kot je navedeno v členu 1cd(3)(c), (d) in (e). Seznam se pristojnemu organu predloži v registracijo najpozneje 15. maja v letu posamezne letine. 2. Združenja proizvajalcev iz odstavka 1 ne smejo opravljati prve predelave tobaka. 3. Kmetje, ki proizvajajo tobak, ne smejo pripadati več kot enemu združenju proizvajalcev. Člen 171cg Minimalne zahteve glede kakovosti Tobak, dostavljen podjetjem za predelavo, mora biti brez napak, dobre tržne kakovosti in brez katerih koli značilnosti, navedenih v Prilogi XXVII. Država članica lahko določi strožje zahteve glede kakovosti, lahko pa se za njih dogovorijo pogodbene stranke. Člen 171ch Spori Države članice lahko določijo, da se spori glede kakovosti tobaka, dostavljenega prvemu predelovalcu, predložijo arbitražnemu organu. Države članice določijo pravila glede članstva in postopkov odločanja v takih organih. Arbitražni organ je sestavljen iz enega ali več predstavnikov proizvajalcev in predelovalcev v enakem številu. Člen 171ci Višina pomoči Z uporabo člena 110k(d) Uredbe (ES) št. 1782/2003 države članice določijo okvirni znesek pomoči na kilogram po sorti ali skupini sort tobaka pred 15. marcem v letu posamezne letine. Države članice lahko znesek pomoči porazdelijo glede na kakovost dostavljenega tobaka. Za vsako sorto ali skupino sort tobaka višina pomoči ne sme presegati zneska premije po skupini sort, določenega za letino 2005 v Uredbi Sveta (ES) št. 546/2002 (10). Države članice določijo končni znesek pomoči na kilogram po sorti ali skupini sort tobaka v 15 delovnih dneh po datumu, na katerega je bil dostavljen ves tobak za zadevno letino. Če skupni znesek pomoči, za katero se zaprosi v državi članici, presega nacionalni najvišji znesek, določen v členu 110l Uredbe (ES) št. 1782/2003, kot je bil prilagojen v skladu s členom 110m navedene uredbe, država članica linearno zniža zneske, plačane posameznemu kmetu. Člen 171cj Izračun izplačil pomoči 1. Pomoč, ki se izplača kmetom, se izračuna na podlagi teže tobaka v listih zadevne sorte ali skupine sort, ki ustreza minimalnim zahtevam glede kakovosti in jo prevzame prvi predelovalec. 2. Kadar se delež vlage razlikuje od višine pomoči, določene v Prilogi XXVIII za zadevno sorto, se teža prilagodi za vsako odstotno točko razlike v okviru dovoljenih odstopanj, določenih v navedeni prilogi. 3. Postopek za določanje deleža vlage, obseg in pogostost vzorčenja ter metoda za izračunavanje prilagojene teže so določeni v Prilogi XXIX. Člen 171ck Dostava 1. Razen v primerih višje sile kmetje izgubijo pravico do pomoči, če svoje celotne proizvodnje ne dostavijo prvemu predelovalcu do 30. aprila v letu, ki sledi letu posamezne letine. Države članice lahko določijo zgodnejši datum. 2. Dostavo je treba izvesti bodisi neposredno do mesta, kjer se bo tobak predelal, bodisi, če država članica to odobri, do odobrenega odkupnega centra. Pristojni nadzorni organ odobri takšne odkupne centre, ki morajo imeti primerno opremo, tehtnice in prostore. 3. Če se nepredelani tobak ne dostavi na mesta iz odstavka 2 ali če prevoznik, ki prevaža določene količine tobaka iz odkupnega centra do predelovalnega obrata, nima odobritve za prevoz, mora podjetje za prvo predelavo, ki je prevzelo zadevni tobak, plačati državi članici denarno vsoto v višini pomoči za zadevno količino tobaka. Ta znesek se knjiži v korist Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS). Člen 171cl Izplačilo Pristojni organ države članice izplača pomoč kmetu na podlagi kontrolnega potrdila, ki ga izda pristojni nadzorni oggan in ki potrjuje, da je bil tobak dostavljen. Člen 271cm Predplačila 1. Z odstopanjem od člena 10(1) Uredbe (ES) št. 796/2004 države članice lahko uporabijo sistem predplačil na pomoč za tobak za kmete. 2. Zahtevki kmetov za predplačilo se lahko predložijo po 16. septembru v letu posamezne letine. Zahtevkom za predplačilo se priloži naslednje dokumente, razen kadar država članica dokumente že ima in zato določi drugače:
3. Plačilo predplačila, ki znaša največ 50 % izplačljive pomoči, na podlagi okvirne višine pomoči, določene v skladu s členom 171ci, je pogojeno s pologom varščine, ki je enaka znesku predplačila, povečanega za 15 %. Varščina se sprosti, ko se izplača celotni znesek pomoči v skladu s členom 19 Uredbe (EGS) št. 2220/85. 4. Predplačilo se izplača od 16. oktobra v letu posamezne letine in se mora izplačati v 30 dneh po vložitvi zahtevka iz odstavka 2 in dokazila o pologu varščine iz odstavka 3. Izplačano predplačilo se odšteje od zneska pomoči za tobak, ki se izplača v skladu s členom 171cl. 5. Države članice določijo dopolnilne pogoje glede dodeljevanja predplačil in zlasti končni rok za vložitev zahtevkov. Potem, ko kmetje že začnejo z dostavami, ne morejo več vlagati zahtevkov za predplačilo. Člen 171cn Čezmejna predelava 1. Pomoč izplačajo ali dajo zanjo predplačilo države članice, v kateri je bil tobak proizveden. 2. Kadar se tobak ne predela v državi članici proizvajalki, država članica predelovalka po opravljenih zahtevanih pregledih državi članici proizvajalki posreduje vse podatke, potrebne za izplačilo pomoči ali sprostitev varščine. Člen 171co Obvestila Komisiji 1. Vsaka zadevna država članica obvesti Komisijo najpozneje do 31. januarja v letu posamezne letine o:
Komisija objavi seznam služb, pristojnih za registracijo pogodb o pridelavi, in odobrenih podjetij za prvo predelavo v seriji „C“Uradnega lista Evropske unije. 2. Vsaka zadevna država članica nemudoma obvesti Komisijo o nacionalnih ukrepih, sprejetih za uporabo tega poglavja. Člen 171cp Prehodni ukrep Brez poseganja v prihodnje spremembe so proizvajalci, katerih proizvodne kvote tobaka so bile odkupljene v letinah 2002 in 2003 v skladu s členom 14 Uredbe (EGS) št. 2075/92, od 1. januarja 2006 za preostalih pet let posameznih letin po letu, v katerem se njihova kvota odkupi, upravičeni do prejema zneska, ki je enak odstotku dodeljene premije za letino 2005, kot je prikazano v tabelah v Prilogi XXX. Ti zneski se izplačajo pred 31. majem vsako leto. |
8. |
Člen 172 se spremeni:
|
9. |
Besedilo v Prilogi k tej uredbi se doda kot Prilogi XXIV in XXX. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2006, razen člena 1(4), ki se uporablja od 1. januarja 2005.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. decembra 2005
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 118/2005 (UL L 24, 27.1.2005, str. 15).
(2) UL L 345, 20.11.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1044/2005 (UL L 172, 5.7.2005, str. 76).
(3) UL L 161, 30.4.2004, str. 48. Popravek v UL L 206, 9.6.2004, str. 20.
(4) UL L 210, 3.8.2001, str. 10. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1486/2002 (UL L 223, 20.8.2002, str. 3).
(5) UL L 210, 28.7.1998, str. 32. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 865/2004 (UL L 161, 30.4.2004, str. 97, popravek v UL L 206, 9.6.2004, str. 37).
(6) UL L 358, 31.12.1998, str. 17. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1809/2004 (UL L 318, 19.10.2004, str. 18).
(7) UL L 215, 30.7.1992, str. 70. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1679/2005 (UL L 271, 15.10.2005, str. 1).
(8) UL L 12, 20.1.1993, str. 9.
(9) UL L 210, 28.7.1998, str. 32. Uredba, ki je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 865/2004 (UL L 161, 30.4.2004, str. 97, popravek v UL L 206, 9.6.2004, str. 37).“
(10) UL L 84, 28.3.2002, str. 4.“
PRILOGA
PRILOGA XXIV
Skupna metoda izračuna območja proizvajanja oljk v hektarjih po GIS za oljke
Skupna metoda temelji na algoritmu (1), ki določa območje proizvajanja oljk glede na lego upravičenih oljčnih dreves z uporabo avtomatizirane obdelave, ki se opira na GIS (geografski informacijski sistem).
1. OPREDELITVE
V tej prilogi:
(a) |
‚parcela za proizvodnjo oljk‘ pomeni nepretrgan kos zemljišča, prekritega z upravičenimi oljčnimi drevesi v rodnosti, od katerih je vsako oddaljeno od drugega upravičenega oljčnega drevesa za največjo določeno razdaljo; |
(b) |
‚upravičeno oljčno drevo‘ pomeni oljčno drevo, zasajeno pred 1. majem 1998 ali za Ciper in Malto pred 31. decembrom 2001, ali nadomestno oljčno drevo ali vsako oljčno drevo, posajeno v okviru programa, ki ga je Komisija odobrila v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1638/98 in katerega obstoj je zabeležen v GIS; |
(c) |
‚izolirano upravičeno oljčno drevo‘ pomeni upravičeno oljčno drevo v rodnosti, ki ne izpolnjujejo pogojev, da bi spadalo v skupino oljčnih dreves na parceli za proizvodnjo oljk; |
(d) |
‚upravičeno oljčno drevo v rodnosti‘ pomeni upravičeno živo oljčno drevo vrste, razvrščene kot domača, trajno posajeno, ne glede na njegovo stanje, lahko z več debli, ki so pri tleh oddaljeni drugo od drugega za manj kot dva metra. |
2. FAZE ALGORITMA ZA POMOČ ZA OLJČNE NASADE
Faza 1: analiza bližnje okolice
Parameter analize bližnje okolice (P1) opredeljuje največjo oddaljenost med upravičenimi oljčnimi drevesi in navaja, ali so izolirana ali del iste enote rabe za proizvodnjo oljk. P1 je polmer, ki izhaja iz upravičenega oljčnega drevesa in določa krog, v katerem morajo biti druga upravičena oljčna drevesa, da se lahko obravnavajo kot del istega ‚področja proizvodnje oljk‘
P1 je določen na 20 metrov, kar ustreza največji agronomski vrednosti za večino regij. V nekaterih regijah ekstenzivnega gojenja, ki jih določi država članica, v kateri je povprečna razdalja zasaditve večja od 20 metrov, se lahko država članica odloči, da bo za P1 določila dvojno povprečno regionalno razdaljo saditve. V tem primeru država članica shrani dokumente, ki utemeljujejo uporabo te izjeme.
Upravičena oljčna drevesa, ki so del oljčnih nasadov in so med seboj oddaljena za več kot P1, se obravnavajo kot izolirana upravičena oljčna drevesa.
Najprej se z uporabo parametra P1 določi bližino upravičenih oljčnih dreves. Okoli vseh točk (baricentrov oljčnih dreves) se postavi varovalni pas, tako nastali mnogokotniki se združijo, nato pa se z raziskavo velikosti teh mnogokotnikih določi, katera so izolirana upravičena oljčna drevesa.
Faza 2: dodelitev standardne površine za izolirana upravičena oljčna drevesa
Po uporabi P1 se upravičena oljčna drevesa razdelijo v dva razreda:
— |
upravičena oljčna drevesa, ki so del področja za proizvodnjo oljk, |
— |
izolirana upravičena oljčna drevesa. |
Površina, dodeljena izoliranemu upravičenemu oljčnemu drevesu, P2, je določena na 100 m2, kar je krog polmera velikosti 5,64 m s središčem v izoliranem upravičenem oljčnem drevesu.
Faza 3: uporaba notranjega varovalnega pasu P3
Področju za proizvodnjo oljk je treba dodeliti območje in določiti je treba mnogokotnik, katerega oblika predstavlja oljčni nasad.
Najprej se naredi mreža črt, ki povezujejo vsa upravičena oljčna drevesa skupine, pri čemer je dolžina medsebojne oddaljenosti dreves manjša od razdalje P1.
Nato se na vsako od teh črt postavi površina, opredeljena kot ‚notranji varovalni pas‘. Notranji varovalni pas je opredeljen kot niz točk, katerih razdalja je glede na črte mreže enaka ali manjša od vrednosti, opredeljene kot ‚širina notranjega varovalnega pasu‘. Da bi se izognili nastanku otokov, ki bi bili v enotnem oljčnem nasadu razvrščeni kot ‚neprimerni za proizvodnjo oljk‘, mora biti širina notranjega varovalnega pasu enaka polovici razdalje P1.
Skupek vseh notranjih varovalnih pasov tvori predhodno približno vrednost površine, ki se dodeli skupini oljčnih dreves, tj. površina oljčnega nasada.
Faza 4: uporaba zunanjega varovalnega pasu P4
Končna površina oljčnega nasada in končna oblika mnogokotnika, ki predstavlja navedeno površino, se dodelita z uporabo drugega varovalnega pasu, imenovanega ‚zunanji varovalni pas‘.
‚Zunanji varovalni pas‘ se uporabi na zunanjem delu mreže črt, ki povezujejo vsa upravičena oljčna drevesa vzdolž meja oljčnega nasada. Zunanji varovalni pas je niz točk, katerih razdalja je glede na črto, ki leži na robu mreže, enaka ali manjša od vrednosti, opredeljene kot ‚širina zunanjega varovalnega pasu‘. Zunanji varovalni pas se uporabi izključno na zunanji strani vsake črte, ki leži na robu mreže, medtem ko se notranji varovalni pas nato nadaljuje na notranji strani.
‚Zunanji‘ varovalni pas je opredeljen kot polovica povprečne razdalje zasaditve na parceli za proizvodnjo oljk (δ) z najmanjšim pragom 2,5 m.
Ta povprečna razdalja med upravičenimi oljčnimi drevesi se izračuna z uporabo naslednje formule:
Povprečna razdalja saditve
kjer je A = površina skupine oljčnih dreves in N = število oljčnih dreves.
Povprečna razdalja saditve se bo izračunala z zaporednimi ponovitvami:
— |
prva povprečna razdalja nasada δ1 se bo izračunala z uporabo površine (A1) dobljene samo z uporabo P3 (notranji varovalni pas). |
— |
nova površina A2 izračunala tako, da se bo kot zunanji varovalni pas uporabil δ2 = δ1/2. |
— |
na ta način se bo dobil An ko razdalja med An-1 in An ni več pomembna. |
Tako P4 postane:
P4 = max [2,5 m; 1/2 δn]
kjer je
Faza 5: določitev površine proizvodnje oljk
— Faza 5a: določitev Voronojevega mnogokotnika
Da bi dobili končni rezultat, se poveže notranji in zunanji varovalni pas (P3 in P4). Rezultat je grafična podlaga, katere področje in površina za proizvodnjo oljk morata biti vpisana v podatkovno zbirko GIS za proizvodnjo oljk.
Lahko se pretvori v Voronojeve mnogokotnike, ki vsakemu upravičenemu oljčnemu drevesu dodelijo določeno območje. Voronojev mnogokotnik je opredeljen kot ‚mnogokotnik, katerega notranji del sestavljajo vse točke ravnine, ki so bližje posamezni točki mreže kot vse druge‘.
— Faza 5b: izključitev delov, ki presegajo mejo referenčne enote rabe
Najprej je treba področja za proizvodnjo oljk postaviti na meje referenčnih parcel.
Nato se odstranijo deli področja za proizvodnjo oljk, ki presegajo meje referenčne enote rabe.
— Faza 5c: vljučitev otokov, manjših od 100 m2
Za prag velikosti ‚otokov‘ (tj. delov enote rabe, na katerih, po uporabi te metode, ni upravičenih oljčnih dreves) se uporabi dovoljeno odstopanje, in sicer zato, da se prepreči nastanek nepomembnih ‚otokov‘. Vključijo se lahko vsi ‚otoki‘, manjši od 100 m2. ‚Otoki‘, ki se upoštevajo, so:
‚notranji otoki‘ (znotraj področja za proizvodnjo oljk, ki ga ustvari OLIAREA), ki so posledica uporabe parametrov P1 in P3,
‚zunanji otoki‘ (znotraj referenčne enote rabe, vendar zunaj enote rabe za proizvodnjo oljk), ki so posledica uporabe P4 in preseka med referenčnimi parcelami in področji za proizvodnjo oljk.
Faza 6: izključitev neupravičenih oljčnih dreves
Če so na parceli za proizvodnjo oljk prisotna neupravičena oljčna drevesa, se mora površina, dobljena po fazi 5, pomnožiti s številom upravičenih oljčnih dreves in deliti s skupnim številom oljčnih dreves na parceli za proizvodnjo oljk. Tako izračunana površina je površina proizvodnje oljk, upravičena do pomoči za oljčne nasade.
3. FAZE ALGORITMA ZA SISTEM ENOTNIH PLAČIL
Za določitev števila hektarjev, ki se upoštevajo za namene člena 43(1) in točke H Priloge VII k Uredbi (ES) št. 1782/2003 (določitev pravic do plačila), se uporabljajo faze 1 do 5 zgoraj opisanega algoritma, medtem ko se faza 6 ne uporablja. Vendar pa se površina izoliranih oljčnih dreves iz faze 2 ne more upoštevati.
V tem primeru se lahko države članice po koncu faze 5 odločijo, da bodo v površino proizvodnje oljk vključile otoke kmetijskih zemljišč, ki so večji od 100 m2 in katerih zemljišča v referenčnem obdobju niso bila upravičena do neposrednih plačil, ki so navedena v seznamu v Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 1782/2003, z izjemo površin, ki jih zasedajo trajne kulture in gozdovi. Če bo ta določba sprejeta, bo veljala za vse kmete države članice.
Države članice shranijo dokaz tega odstopanja in opravljenih kontrol v GIS za proizvodnjo oljk.
Isti pristop se uporablja med izračunom števila hektarjev, upravičenih v skladu s členom 44 Uredbe (ES) št. 1782/2003 (Uporaba pravic do plačila).
4. IZVAJANJE
Države članice ta algoritem izvajajo kot funkcionalnost svojega GIS za proizvodnjo oljk in ga prilagodijo svojemu informacijskemu okolju. Za vsako parcelo je treba rezultate vsake faze algoritma vpisati v GIS za proizvodnjo oljk.
PRILOGA XXV
RAZVRSTITEV SORT TOBAKA,
kakor je navedeno v členu 171ca
I. FLUE-CURED
|
Virginia |
|
Virginia D in njeni hibridi |
|
Bright |
|
Wiślica |
|
Virginia SCR IUN |
|
Wiktoria |
|
Wiecha |
|
Wika |
|
Wala |
|
Wisła |
|
Wilia |
|
Waleria |
|
Watra |
|
Wanda |
|
Weneda |
|
Wenus |
|
DH 16 |
|
DH 17 |
II. LIGHT AIR-CURED
|
Burley |
|
Badischer Burley in njeni hibridi |
|
Maryland |
|
Bursan |
|
Bachus |
|
Bożek |
|
Boruta |
|
Tennessee 90 |
|
Baca |
|
Bocheński |
|
Bonus |
|
NC 3 |
|
Tennessee 86 |
III. DARK AIR-CURED
|
Badischer Geudertheimer, Pereg, Korso |
|
Paraguay in njeni hibridi |
|
Dragon Vert in njeni hibridi |
|
Philippin |
|
Petit Grammont (Flobecq) |
|
Semois |
|
Appelterre |
|
Nijkerk |
|
Misionero in njeni hibridi |
|
Rio Grande in njeni hibridi |
|
Forchheimer Havanna IIc |
|
Nostrano del Brenta |
|
Resistente 142 |
|
Goyano |
|
Hibridi Geudertheimer |
|
Beneventano |
|
Brasile Selvaggio in podobne sorte |
|
Fermentirani Burley |
|
Havanna |
|
Prezydent |
|
Mieszko |
|
Milenium |
|
Małopolanin |
|
Makar |
|
Mega |
IV. FIRE-CURED
|
Kentucky in hibridi |
|
Moro di Cori |
|
Salento |
|
Kosmos |
V. SUN-CURED
|
Xanti-Yaka |
|
Perustitza |
|
Samsun |
|
Hercegovec in podobne sorte |
|
Myrodata Smyrnis, Trapezous in Phi I |
|
Kaba Koulak (neklasični) |
|
Tsebelia |
|
Mavra |
VI. BASMAS
VII. KATERINI IN PODOBNE SORTE
VIII. KABA KOULAK (klasični)
|
Elassona |
|
Myrodata d'Agrinion |
|
Zichnomyrodata |
PRILOGA XXVI
PRIZNANA PROIZVODNA OBMOČJA,
kakor je navedeno v členu 171cc
Skupina sort v skladu s Prilogo I |
Država članica |
Proizvodna območja |
||
|
Nemčija |
Schleswig-Holstein, Spodnja Saška, Bavarska, Rheinland-Pfalz, Baden-Württenberg, Hessen, Saarland, Brandenburg, Mecklenburg-Western Pomerania, Saška, Saška-Anhalt, Turingija |
||
Grčija |
|
|||
Francija |
Akvitanija, Midi-Pyrénées, Auvergne-Limousin, Šampanja-Ardeni, Alzacija-Lorena, Rhône-Alpes, Franche-Comté, Provansa-Alpe-Azurna obala, Pays-de-la-Loire, Centre, Poitou-Charente, Bretanija, Languedoc-Roussillon, Normandija, Burgundija, Nord-Pas-de-Calais, Pikardija, Île-de-France |
|||
Italija |
Furlanija, Benečija, Lombardija, Piemont, Toskana, Marke, Umbrija, Lazio, Abruzzi, Molise, Kampanija, Bazilikata, Apulija, Kalabrija |
|||
Španija |
Extremadura, Andaluzija, Kastilija-Leon, Kastilia-La Mancha |
|||
Portugalska |
Beira Interior, Ribatejo Oeste, Alentejo, Avtonomna regija Azori |
|||
Avstrija |
|
|||
|
Belgija |
|
||
Nemčija |
Bavarska, Rheinland-Pfalz, Baden-Württenberg, Hessen, Saarland, Brandenburg, Mecklenburg-Western Pomerania, Saška, Saška-Anhalt, Turingija |
|||
Grčija |
|
|||
Francija |
Akvitanija, Midi-Pyrénées, Languedoc-Roussillon, Auvergne, Limousin, Poitou-Charentes, Bretanija, Pays-de-la-Loire, Centre, Rhône-Alpes, Provence-Alpes-Côte d'Azur, Franche-Comté, Alzacija, Lorena, Šampanja-Ardeni, Pikardija, Nord-Pas-de-Calais, Zgornja Normandija, Spodnja Normandija, Burgundija, Réunion, Île-de-France |
|||
Italija |
Benečija, Lombardija, Piemont, Umbrija, Emilja-Romanja, Lazio, Abruzzi, Molise, Kampanija, Bazilikata, Apulija, Sicilija, Furlanija, Toskana, Marke |
|||
Španija |
Extremadura, Andaluzija, Kastilija-Leon, Kastilija-La Mancha |
|||
Portugalska |
Beiras, Ribatejo Oeste, Entre Douro e Minho, Trás-os-Montes, Avtonomna regija Azori |
|||
Avstrija |
|
|||
|
Belgija |
|
||
Nemčija |
Rheinland-Pfalz, Baden-Württenberg, Hessen, Saarland, Bavarska, Brandenburg, Mecklenburg-Western Pomerania, Saška, Saška-Anhalt, Turingija |
|||
Francija |
Akvitanija, Midi-Pyrénées, Languedoc-Roussillon, Auvergne-Limousin, Poitou-Charente, Bretanija, Pays-de-la-Loire, Centre, Rhône-Alpes, Provence-Alpes-Côte d'Azur, Franche-Comté, Alzacija-Lorena, Šampanja-Ardeni, Pikardija, Nord-Pas-de-Calais, Zgornja Normandija, Spodnja Normandija, Burgundija, Réunion |
|||
Italija |
Furlanija, Trentino, Benečija, Toskana, Lazio, Molise, Kampanija, Sicilija |
|||
Španija |
Extremadura, Andaluzija, Kastilija-Leon, Kastilija-La Mancha, Valencia (Avtonomna skupnost), Navarra, Rioja, Katalonija, Madrid, Galicija, Asturija, Kantabrija, območje Campezo v deželi Baskiji, La Palma (Kanarski otoki). |
|||
Avstrija |
|
|||
|
Italija |
Benečija, Toskana, Umbrija, Lazio, Kampanija, Marke |
||
Španija |
Extremadura, Andaluzija |
|||
|
Grčija |
|
||
Italija |
Lazio, Abruzzi, Molise, Kampanija, Basilicata, Sicilija |
|||
|
Grčija |
|
||
|
Grčija |
|
||
Italija |
Lazio, Abruzzi, Kampanija, Basilicata, |
|||
|
Grčija |
|
PRILOGA XXVII
MINIMALNE ZAHTEVE GLEDE KAKOVOSTI,
kakor je navedeno v členu 171cg
Tobak, ki je upravičen do premije iz člena 171ci, mora biti, upoštevajoč tipične značilnosti zadevne sorte, brez napak, dobre tržne kakovosti in ne sme vsebovati ničesar od naslednjega:
(a) |
delcev listov; |
(b) |
listov, močno poškodovanih zaradi toče; |
(c) |
listov, hudo poškodovanih na več kot eni tretjini površine; |
(d) |
listov, katerih več kot 25 % površine je obolele ali so jo napadli insekti; |
(e) |
listov z znaki pesticidov; |
(f) |
nezrelih ali izrazito zelenih listov; |
(g) |
listov, poškodovanih zaradi pozebe; |
(h) |
listov, ki so jih napadle plesni ali gniloba; |
(i) |
listov z neposušenimi žilami, vlažnih listov ali listov, ki jih je napadla gniloba ali imajo zmečkane ali štrleče peclje; |
(j) |
listov poganjkov ali stranskih poganjkov; |
(k) |
listov z nenavadnim vonjem za zadevno sorto; |
(l) |
listov, ki se jih še drži prst; |
(m) |
listov z deležem vlage, ki presega odstopanje, določeno v Prilogi XXVIII. |
PRILOGA XXVIII
DELEŽ VLAGE,
kakor je navedeno v členu 171cj
Skupina sort |
Delež vlage (%) |
Odstopanja (%) |
||
|
16 |
4 |
||
II. Light air-cured |
||||
Nemčija, Francija, Belgija, Avstrija, Portugalska – Avtonomna regija Azori |
22 |
4 |
||
Druge države članice in druga priznana proizvodna območja na Portugalskem |
20 |
6 |
||
III. Dark air-cured |
||||
Belgija, Nemčija, Francija, Avstrija |
|
|
||
Druge države članice |
26 |
4 |
||
|
22 |
6 |
||
|
22 |
4 |
||
|
16 |
4 |
||
|
16 |
4 |
||
VIII. Kaba Koulak klasični, |
||||
Elassona, Myrodata |
16 |
4 |
||
Agrinion, Zichnomyrodata |
16 |
4 |
PRILOGA XXIX
METODE SKUPNOSTI ZA DOLOČANJE DELEŽA VLAGE V SUROVEM TOBAKU,
kakor je navedeno v členu 171cj
I. UPORABLJENE METODE
A. Beaudessonova metoda 1. Naprave
1. Naprave
Sušilna peč Beaudesson EM10:
Električni sušilnik s toplim zrakom, v katerem se zrak s posebnim ventilatorjem dovaja nad vzorec, ki se suši. Delež vlage se določi s tehtanjem pred sušenjem in po njem, pri čemer je tehtnica umerjena tako, da odčitki po uporabljeni 10-gramski količini neposredno ustrezajo vrednosti deleža vlage v odstotkih.
2. Postopek
Količina 10 g se stehta v posodi s perforiranim dnom, nato pa se da v sušilni stolp, v katerem ga nosi spiralni obroč. Peč se vklopi za 5 minut, da topel zrak v tem času suši vzorec pri temperaturi približno 100 °C.
Po petih minutah avtomatsko časovno stikalo ustavi postopek. Temperatura zraka ob koncu sušilnega postopka se odčita z vgrajenega termometra. Vzorec se stehta in njegov delež vlage se neposredno odčita in po potrebi popravi z dodajanjem ali odvzemanjem desetink odstotka glede na odčitek temperature z uporabo lestvice, zagotovljene z aparatom.
B. Brabenderjeva metoda
1. Naprave
Pečica Brabender:
Električni sušilnik, sestavljen iz termostatirane cilindrične komore, zračene s prisiljeno konvekcijo in v katero je hkrati nameščenih 10 kovinskih posodic, od katerih vsaka vsebuje 10 g tobaka. Te posodice se položijo na mizo, ki se lahko z ročnim kolesom na sredini obrne v 10 različnih položajev, s čimer se omogoči, da se posodico po sušenju lahko postavi v položaj, v katerem se stehta v samem aparatu: sistem vzvodov omogoči, da se lahko vsako izmed posodic namesti na ročico vgrajene tehtnice, ne da bi bilo treba vzorec jemati iz komore. Tehtnica ima optično lestvico za odčitavanje in neposredno pokaže odčitek deleža vlage.
Napravi je dodana druga tehtnica, ki se uporablja le za tehtanje začetnih količin.
2. Postopek
Termostat se nastavi na 110 °C.
Komora se vključi na predgretje za najmanj 15 minut.
Odtehta se 10 količin po 10 g.
Pečica se napolni.
Vzorci se sušijo 50 minut.
Odčitajo se teže za določitev bruto deleža vlage.
C. Druge metode
Države članice lahko uporabijo druge merilne metode, ki zlasti temeljijo na določanju električne upornosti ali dielektričnih lastnosti zadevne serije, pod pogojem da se rezultati umerijo na podlagi pregleda reprezentativnega vzorca, pri čemer se uporabi ena od metod iz točk A in B.
II. VZORČENJE
Za določitev deleža vlage je treba pri vzorčenju tobaka v listih uporabiti naslednji postopek, pri čemer se uporabi ena od metod iz točk I.A in B:
1. Izbira vzorcev
Iz vsake bale se izbere nekaj listov v sorazmerju s težo bale. Število izbranih listov naj zadošča, da pravilno predstavlja balo kot celoto.
Vzorec mora vključevati enake količine listov z zunanje strani bale, iz sredine in iz vmesnega položaja.
2. Homogenizacija
Vsi izbrani listi se v plastični vreči pomešajo, več kilogramov listov pa se zreže (širina reza od 0,4 do 2 mm).
3. Podvzorčenje
Po razrezu se razrezani tobačni listi temeljito zmešajo in odvzeme se reprezentativni vzorec.
4. Meritev
Meritev je treba opraviti na celotnem vzorcu, zmanjšanem na tak način, paziti pa je treba, da se zagotovi:
— |
da se delež vlage ne spreminja (vreča ali posoda, nepropustna za vodo in zrak), |
— |
da na homogenost vzorca ne vplivajo usedline. |
III. OBSEG IN POGOSTOST VZORČENJA TER METODA ZA IZRAČUN PRILAGOJENE TEŽE
Vzorci, ki se odvzamejo za določanje deleža vlage v surovem tobaku, morajo biti najmanj trije na dostavo za vsako skupino sort. Kmetje in prvi predelovalci lahko pri dostavi zahtevajo, da se število odvzetih vzorcev poveča.
Teža tobaka, dostavljenega na skupino sort v istem dnevu, se uskladi glede na povprečni izmerjeni delež vlage. Če je povprečni delež vlage manj kakor ena točka nad referenčnim deležem vlage ali pod njim, teže tobaka, ki je upravičen do premije, ni treba prilagajati.
Prilagojena teža je: celotna neto teža tobaka, dostavljenega na skupino sort v istem dnevu × (100 – povprečni delež vlage)/(100 – referenčni delež vlage za zadevno sorto). Povprečni delež vlage mora biti celo število, zaokroženo navzdol za decimalke med 0,01 in 0,49 ter zaokroženo navzgor za decimalke med 0,50 in 0,99.
PRILOGA XXX
ODKUP KVOT ZA LETINI 2002 IN 2003,
kakor je navedeno v členu 171cp
Proizvajalci s proizvodno kvoto, manjšo od 10 ton |
|||||
Skupina sort |
Leto |
||||
1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
|
Kvote skupine I |
25 % |
25 % |
25 % |
15 % |
10 % |
Kvote skupine II |
25 % |
25 % |
25 % |
15 % |
10 % |
Kvote skupine III |
|||||
— Letina 2002 |
40 % |
40 % |
25 % |
25 % |
20 % |
— Letina 2003 |
75 % |
75 % |
50 % |
25 % |
25 % |
Kvote skupine IV |
25 % |
25 % |
25 % |
15 % |
10 % |
Kvote skupine V |
100 % |
100 % |
75 % |
50 % |
50 % |
Kvote skupine VI |
25 % |
25 % |
25 % |
15 % |
10 % |
Kvote skupine VII |
25 % |
25 % |
25 % |
15 % |
10 % |
Kvote skupine VIII |
25 % |
25 % |
25 % |
15 % |
10 % |
Proizvajalci s proizvodno kvoto od 10 ton do 40 ton |
|||||
Skupina sort |
Leto |
||||
1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
|
Kvote skupine I |
25 % |
25 % |
20 % |
10 % |
10 % |
Kvote skupine II |
25 % |
25 % |
20 % |
10 % |
10 % |
Kvote skupine III |
|||||
— Letina 2002 |
35 % |
35 % |
20 % |
20 % |
20 % |
— Letina 2003 |
75 % |
50 % |
40 % |
20 % |
20 % |
Kvote skupine IV |
25 % |
25 % |
20 % |
10 % |
10 % |
Kvote skupine V |
90 % |
90 % |
50 % |
50 % |
50 % |
Kvote skupine VI |
25 % |
25 % |
20 % |
10 % |
10 % |
Kvote skupine VII |
25 % |
25 % |
20 % |
10 % |
10 % |
Kvote skupine VIII |
25 % |
25 % |
20 % |
10 % |
10 % |
Proizvajalci s proizvodno kvoto 40 ton ali več |
|||||
Skupina sort |
Leto |
||||
1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
|
Kvote skupine I |
20 % |
20 % |
20 % |
10 % |
10 % |
Kvote skupine II |
20 % |
20 % |
20 % |
10 % |
10 % |
Kvote skupine III |
|||||
— Letina 2002 |
30 % |
30 % |
20 % |
15 % |
15 % |
— Letina 2003 |
65 % |
65 % |
20 % |
20 % |
20 % |
Kvote skupine IV |
20 % |
20 % |
20 % |
10 % |
10 % |
Kvote skupine V |
75 % |
75 % |
40 % |
40 % |
40 % |
Kvote skupine VI |
20 % |
20 % |
20 % |
10 % |
10 % |
Kvote skupine VII |
20 % |
20 % |
20 % |
10 % |
10 % |
Kvote skupine VIII |
20 % |
20 % |
20 % |
10 % |
10 % |
(1) Metoda, imenovana OLIAREA, ki jo je razvilo Skupno raziskovalno središče Evropske komisije.