7.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 174/5

(1)

Pakt za stabilnost in rast so prvotno sestavljale Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o krepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (3), Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (4) in Resolucija Evropskega sveta z dne 17. junija 1997 o Paktu za stabilnost in rast (5). Pakt za stabilnost in rast se je izkazal kot uporaben za utrditev proračunske discipline in je s tem prispeval k visoki stopnji makroekonomske rasti z nizko inflacijo in nizkimi obrestnimi merami, kar je nujen pogoj za trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest.

(2)

Svet je 20. marca 2005 sprejel poročilo z naslovom „Izboljšanje izvajanja Pakta za stabilnost in rast“, katerega namen je krepiti upravljanje in nacionalno odgovornost do fiskalnega okvira z utrditvijo gospodarskih temeljev in učinkovitosti Pakta tako s preventivnega kot s korektivnega vidika, zagotavljati dolgoročno vzdržnost javnih financ, spodbujati rast in izogniti se prelaganju prevelikih bremen na prihodnje generacije. Poročilo je potrdil Evropski svet s Sklepi z dne 23. marca 2005 (6) z ugotovitvijo, da poročilo posodablja in dopolnjuje Pakt za stabilnost in rast ter da to poročilo postane njegov sestavni del.

(3)

V skladu s poročilom Ecofin z dne 20. marca 2005, ki ga je na svojem spomladanskem zasedanju potrdil Evropski svet, države članice, Svet in Komisija ponovno potrjujejo svojo zavezanost učinkovitemu in pravočasnemu izvajanju Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast s skupno podporo in skupnim pritiskom, ter tesnemu in konstruktivnemu sodelovanju pri procesu gospodarskega in fiskalnega nadzora, da bi zagotovili zanesljivost in učinkovitost pravil Pakta.

(4)

Uredbo (ES) št. 1467/97 je treba spremeniti, da se omogoči polna uporaba dogovorjenih izboljšav pri izvajanju Pakta za stabilnost in rast.

(5)

Vodilno načelo pri uporabi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem je takojšnje zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Postopek mora ostati preprost, pregleden in nepristranski.

(6)

Pojem izjemnega presežka referenčne vrednosti, kadar je ta posledica resnega gospodarskega upada, je treba revidirati. Pri tem je treba ustrezno upoštevati gospodarsko raznolikost v Evropski uniji.

(7)

Komisija mora vedno pripraviti poročilo na podlagi člena 104(3) Pogodbe, v katerem preuči, ali se uporabljajo izjeme iz člena 104(2). Poročilo Komisije iz člena 104(3) mora ustrezno odražati razvoj srednjeročnega gospodarskega in srednjeročnega proračunskega stanja. Poleg tega je treba primerno upoštevati vse druge dejavnike, ki so po mnenju zadevne države članice pomembni za izčrpno kvalitativno oceno presežka čez referenčno vrednost.

(8)

V okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem je treba v proračunskih ocenah skrbno preučiti primanjkljaj blizu referenčne vrednosti, ki odraža izvajanje pokojninskih reform, ki uvajajo večstebrni sistem, ki vključuje tudi obvezni, v celoti naložbeni pokojninski steber, saj te reforme v času njihove izvedbe povzročijo kratkoročno poslabšanje javnih financ, medtem ko se vzdržnost javnih financ dolgoročno očitno izboljša. Komisija in Svet morata pri presojanju v skladu s členom 104(12) Pogodbe, ali se je čezmerni primanjkljaj zmanjšal, zlasti oceniti gibanje vrednosti primanjkljaja tekom postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, pri čemer morata upoštevati tudi neto reformne stroške za javno financirani steber.

(9)

Postopkovne roke za odločitve Sveta v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem je treba podaljšati, da se zadevni državi članici omogoči, da svoje ukrepanje bolje uskladi z nacionalnim proračunskim postopkom in da pripravi bolj usklajen sveženj ukrepov. Zlasti pa mora biti rok za odločitev Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 104(6) Pogodbe praviloma štiri mesece po datumih poročanja, določenih v členu 4(2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (7). To bi rešilo primere, ko Komisija (Eurostat) ne potrdi proračunskih statističnih podatkov kmalu po datumih poročanja, ki jih določa Uredba (ES) št. 3605/93.

(10)

Da bi se zagotovilo takojšnje zmanjšanje čezmernih primanjkljajev, je nujno, da države članice s čezmernim primanjkljajem učinkovito ukrepajo in vsako leto dosežejo minimalno fiskalno izboljšanje, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov. Kot merilo bodo morale države s čezmernim primanjkljajem doseči minimalno referenčno letno fiskalno prizadevanje, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov.

(11)

Treba je podaljšati skrajne roke, v katerih morajo države članice sprejeti učinkovite ukrepe, da se omogoči boljšo usklajenost z nacionalnimi proračunskimi postopki in da se razvije bolj usklajene svežnje ukrepov.

(12)

Če je zadevna država sprejela učinkovite ukrepe kot odgovor na priporočilo po členu 104(7) ali na poziv po členu 104(9) Pogodbe in so nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance preprečili zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v roku, ki ga je določil Svet, lahko Svet pripravi revidirano priporočilo po členu 104(7) ali revidiran poziv po členu 104(9).

(13)

Trenutni skupni rok za sprejetje odločitev o uvedbi sankcij znaša največ 10 mesecev od datumov poročanja, ki so določeni v členu 4(2) in (3) Uredbe (ES) št. 3605/93, in bi bil nezdružljiv s spremenjenimi roki na vsaki stopnji postopka in z možnostjo, da se pripravijo revidirana priporočila po členu 104(7) Pogodbe ali revidirani pozivi po členu 104(9). Skupni skrajni rok je zato treba prilagoditi tem spremembam.

(14)

Določbe, ki se uporabljajo za izvajanje postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v primeru Združenega kraljestva, ki se nahajajo v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1467/97, je treba prav tako spremeniti, da bi odrazile te spremembe –

1.

v členu 2 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjimi odstavki:

„2.   Komisija in Svet pri oceni in odločanju o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 104(3) do (6) Pogodbe lahko štejeta presežek nad referenčno vrednostjo, ki izhaja iz resnega gospodarskega upada, za izjemnega v smislu druge alinee člena 104(2)(a), če presežek nad referenčno vrednostjo izhaja iz negativne letne stopnje rasti BDP ali akumuliranega upada proizvodnje med daljšim obdobjem zelo nizke letne rasti BDP glede na potencialno rast.

3.   Pri pripravi poročila iz člena 104(3) Pogodbe Komisija upošteva vse pomembne dejavnike, navedene v tem členu. Poročilo Komisije mora ustrezno odražati razvoj srednjeročnega gospodarskega stanja (zlasti potencialno rast, obstoječe konjunkturne pogoje, izvajanje politik v okviru lizbonske agende in politik v podporo raziskovanju in razvoju ter inovativnosti) ter srednjeročni razvoj proračunskega stanja (zlasti prizadevanja za fiskalno konsolidacijo v času dobrih gospodarskih razmer, vzdržnost javnega dolga, javne naložbe in splošno kakovost javnih financ). Nadalje Komisija ustrezno upošteva katere koli druge dejavnike, ki so po mnenju zadevne države članice pomembni za izčrpno kvalitativno oceno presežka čez referenčno vrednost, ki jih je Komisiji in Svetu posredovala država članica. V tem okviru se posebej pretehtajo proračunska prizadevanja, da se povečajo prispevki k spodbujanju mednarodne solidarnosti in da se dosežejo cilji evropskih politik, zlasti združitev Evrope, ali se ti prispevki ohranjajo na visoki ravni, če ima to škodljiv učinek na rast in proračunsko breme države članice. Uravnotežena splošna ocena zajema vse te dejavnike.

4.   Če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj osnovnega načela, da – preden se upoštevajo vsi drugi pomembni dejavniki iz odstavka 3 – ostaja javnofinančni primanjkljaj blizu referenčni vrednosti in je referenčna vrednost presežena začasno, je treba te dejavnike upoštevati tudi v fazah, ki vodijo k odločitvi o obstoju čezmernega primanjkljaja, predvidenega v členu 104(4), (5) in (6) Pogodbe. Uravnotežena splošna ocena, ki jo pripravi Svet, zajema vse te dejavnike.

5.   V vseh proračunskih ocenah v okviru postopka v zvezi s čezmernim proračunskim primanjkljajem Komisija in Svet ustrezno upoštevata izvajanje pokojninskih reform, ki uvajajo večstebrni sistem, ki vključuje tudi obvezni, v celoti naložbeni pokojninski steber.

6.   Če je Svet na podlagi člena 104(6) Pogodbe odločil, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj, Komisija in Svet upoštevata pomembne dejavnike, navedene v odstavku 3, tudi v naslednjih stopnjah postopka iz člena 104, vključno z navedenimi v členih 3(5) in 5(2) te uredbe. Vendar pa se ti pomembni dejavniki ne upoštevajo pri odločitvi Sveta po členu 104(12) Pogodbe o razveljavitvi nekaterih ali vseh odločitev Sveta, sprejetih po odstavkih 6 do 9 in 11 člena 104.

7.   V primeru držav članic, v katerih primanjkljaj presega referenčno vrednost, vendar ostaja blizu le-te, in kjer ta primanjkljaj odraža izvajanje pokojninske reforme, ki uvaja večstebrni sistem, ki vključuje tudi obvezni, v celoti naložbeni pokojninski steber, Komisija in Svet pri oceni gibanja višine primanjkljaja v okviru postopka upoštevata tudi reformne stroške za javno financirani steber. Za ta namen se upoštevajo neto reformni stroški na linearno degresivni osnovi za prehodno obdobje petih let. Ti neto stroški se upoštevajo tudi pri odločitvi Sveta po členu 104(12) Pogodbe o razveljavitvi nekaterih ali vseh odločitev Sveta, sprejetih po odstavkih 6 do 9 in 11 člena 104 v primerih, ko se je primanjkljaj znatno in stalno zmanjševal in dosegel ravni blizu referenčne vrednosti.“;

2.

člen 3 se spremeni:

3.

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

1.   Odločitev Sveta o pozivu zadevni sodelujoči državi članici, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja v skladu s členom 104(9) Pogodbe, se sprejme v dveh mesecih od ugotovitve Sveta, da učinkoviti ukrepi v skladu s členom 104(8) niso bili sprejeti. Da se zagotovi zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v roku iz poziva, Svet v pozivu zahteva, da mora država članica doseči minimalno letno izboljšanje, pri čemer je merilo 0,5 % BDP in so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov.

2.   Če so bili na podlagi poziva po členu 104(9) Pogodbe sprejeti učinkoviti ukrepi in po sprejetju poziva nastopijo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, lahko Svet na priporočilo Komisije odloči, da sprejme revidiran poziv po členu 104(9) Pogodbe. Predvsem lahko revidiran poziv ob upoštevanju pomembnih dejavnikov iz člena 2(3) za eno leto podaljša rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Svet oceni, ali obstajajo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, glede na gospodarske napovedi iz svojega poziva.“;

4.

v drugem stavku člena 6 se besedi „dveh mesecih“ nadomestita z besedama „štirih mesecih“;

5.

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Če sodelujoča država članica ne ukrepa na podlagi zaporednih odločitev Sveta po členu 104(7) in (9) Pogodbe, se odločitev Sveta o uvedbi sankcij v skladu s členom 104(11) praviloma sprejme v šestnajstih mesecih od datumov poročanja, določenih v členu 4(2) in (3) Uredbe (ES) št. 3605/93. V primeru, da se uporabi člen 3(5) ali 5(2) te uredbe, se rok šestnajstih mesecev ustrezno spremeni. V primeru namerno načrtovanega primanjkljaja, glede katerega Svet odloči, da je čezmeren, se uporabi pospešeni postopek.“;

6.

člen 9 se spremeni:

7.

sklicevanja na člene 104c, 109e, 109f in 201 Pogodbe se v vsej Uredbi nadomestijo s sklicevanji na člene 104, 116, 117 oziroma 269; sklicevanje na člen D Pogodbe o Evropski uniji se nadomesti s sklicevanjem na člen 4;

8.

Priloga k Uredbi (ES) št. 1467/97 se nadomesti s Prilogo k tej uredbi.