31978L0855

Tretja direktiva Sveta

z dne 9. oktobra 1978

o združitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe

(78/855/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti člena 54(3)(g),

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker se je uskladitev, predvidena v členu 54(3)(g) in v splošnem programu za odpravo omejitev svobode ustanavljanja podjetij [4], začela z Direktivo 68/151/EGS [5];

ker se je uskladitev glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala nadaljevala z Direktivo 77/91/EGS [6] in glede letnih računovodskih izkazov za nekatere oblike družb z Direktivo 78/660/EGS [7];

ker varstvo interesov družbenikov in tretjih oseb zahteva, da se zakonodaja držav članic v zvezi z združitvijo delniških družb uskladi in bi morala zakonodaja vseh držav članic vsebovati določbe o združitvi;

ker je v kontekstu te uskladitve posebno pomembno, da so delničarji družb, ki se združujejo, primerno obveščeni, in to kar najbolj objektivno, in da so njihove pravice ustrezno zaščitene;

ker varstvo pravic zaposlenih ob prenosu podjetja, posla ali delov posla zdaj ureja Direktiva 77/187/EGS [8];

ker morajo biti upniki, z imetniki zadolžnic vred, in osebe, ki imajo druge zahtevke do družb, ki so se združile, zaščiteni, tako da združitev ne škoduje njihovim interesom;

ker je treba zahteve Direktive 68/151/EGS glede objave razširiti, tako da bodo vključevale tudi družbe, ki so se združile in bodo tretje osebe ustrezno obveščene;

ker je treba zaščitne ukrepe za članice in tretje osebe v zvezi z združitvami razširiti, tako da bodo zajete nekatere pravne prakse, ki so v pomembnih vidikih podobne združitvam, in se ne bo mogoče izogniti obveznosti, da se poskrbi za takšno zaščito;

ker je zaradi zagotovitve pravne varnosti glede odnosov med obravnavanimi družbami, med njimi in tretjimi osebami, pa tudi med članicami treba primere, iz katerih lahko izhaja ničnost, omejiti z zagotovitvijo, da se napake odpravijo povsod, kjer je to mogoče, in z omejitvijo obdobja, v katerem se lahko začne postopek za uveljavljanje ničnosti;

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Področje uporabe

1. Usklajevalni ukrepi, predpisani s to direktivo, se uporabljajo za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z naslednjimi tipi družb:

- v Nemčiji:

die Aktiengesellschaft;

- v Belgiji:

la société anonymede naamloze vennootschap;

- na Danskem:

aktieselskaber;

- v Franciji:

la société anonyme;

- na Irskem:

public companies limited by shares, and public companies limited by guarantee having a share capital;

- v Italiji:

la società per azioni;

- v Luksemburgu:

la société anonyme;

- na Nizozemskem:

de naamloze vennootschap;

- v Veliki Britaniji:

public companies limited by shares, and public companies limited by guarantee having a share capital.

2. Državam članicam ni treba uporabljati te direktive za zadruge, ki so ustanovljene kot ena od oblik družb iz odstavka 1. Če zakonodaja države članice uporabi to možnost, mora od teh družb zahtevati, da vključijo besedo "zadruga" v vseh dokumentih, navedenih v členu 4 Direktive 68/151/EGS.

3. Državam članicam ni treba uporabljati te direktive, kadar je ena ali več družb, ki se bodo pripojile ali bodo nehale obstajati, v stečajnem postopku, v postopku v zvezi s prenehanjem insolventnih družb, ali v podobnih postopkih.

POGLAVJE I

Ureditev združitve s pripojitvijo ene ali več družb k drugi družbi in za spojitev z ustanovitvijo nove družbe

Člen 2

Države članice določijo za družbe, za katere velja njihova nacionalna zakonodaja, pravila o ureditvi združitve s pripojitvijo ene ali več družb k drugi družbi in za spojitev z ustanovitvijo nove družbe.

Člen 3

1. V tej direktivi "združitev s pripojitvijo" pomeni postopek po katerem ena ali več družb preneha brez likvidacije in s katero se prenese na drugo družbo vso njihovo premoženje, sredstva in obveznosti, v zamenjavo za delnice prevzemne družbe, ki se izdajo delničarjem prevzete družbe ali družb, in za morebitno gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % nominalne vrednosti tako izdanih delnic, ali če nimajo nominalne vrednosti, njihove računovodske vrednosti.

2. Zakonodaja države članice lahko določi, da se sme združitev s pripojitvijo izvesti tudi, kadar je ena ali več prevzetih družb v likvidaciji, pod pogojem, da je ta možnost omejena na družbe, ki svojih sredstev še niso začele razdeljevati delničarjem.

Člen 4

1. V tej direktivi "spojitev z ustanovitvijo nove družbe" pomeni postopek po katerem nekaj družb preneha brez likvidacije in s katero se prenese na družbo, ki jo ustanavljajo, vso njihovo premoženje, sredstva in obveznosti, v zamenjavo za delnice nove družbe, ki se izdajo delničarjem, in za morebitno gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % nominalne vrednosti tako izdanih delnic, ali če te nimajo, njihove računovodske vrednosti.

2. Zakonodaja države članice lahko določi, da se sme spojitev z ustanovitvijo nove družbe izvesti tudi, kadar je ena ali več družb, ki bodo prenehale obstajati, v likvidaciji, pod pogojem, da je ta možnost omejena na družbe, ki svojih sredstev še niso začele razdeljevati delničarjem.

POGLAVJE II

Združitev s pripojitvijo

Člen 5

1. Upravni ali poslovodni organi družb, ki se združujejo, sestavijo pisni načrt združitve.

2. Načrt združitve mora opredeliti najmanj:

(a) obliko, ime in sedež vsake od družb, ki se združujejo;

(b) menjalno razmerje delnic in znesek vsakega gotovinskega plačila;

(c) pogoje v zvezi z dodelitvijo delnic v prevzemni družbi;

(d) datum, od katerega imajo imetniki takih delnic pravico do udeležbe v dobičku in vse posebne pogoje, ki so povezani s to pravico;

(e) datum, od katerega se transakcije prevzete družbe v računovodske namene obravnavajo kot posli prevzemne družbe;

(f) pravice, ki jih prevzemna družba prenese na imetnike delnic katerim pripadajo posebne pravice, in na imetnike vrednostnih papirjev, ki niso delnice, ali ukrepe, ki so predlagani v zvezi z njimi;

(g) vse posebne prednosti, priznane izvedencem iz člena 10(1), in članom upravnih, poslovodnih in nadzornih organov družb, ki se združujejo.

Člen 6

Načrt združitve se mora objaviti tako, kakor je predpisano z zakonodajo posamezne države članice, v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS, za vsako od družb, ki se združujejo, najmanj en mesec pred datumom skupščine delničarjev, ki bo odločala o tem.

Člen 7

1. Za združitev je potrebna najmanj odobritev skupščine delničarjev vsake od družb, ki se združujejo. Zakonodaja držav članic določi, da je za odločitev potrebna najmanj dvotretjinska večina glasov, ki se nanaša bodisi na delnice bodisi na zastopani vpisani kapital.

Zakonodaja države članice lahko kljub temu predpiše, da zadošča navadna večina glasov, opredeljenih v odstavku 1, kadar je zastopana najmanj polovica vpisanega kapitala. Poleg tega se, kjer je to primerno, uporabljajo pravila, ki urejajo spremembe družbene pogodbe in statuta.

2. Kadar je več razredov delnic, mora skupščina delničarjev sprejeti odločitev v zvezi z združitvijo, tako da glasuje posebej vsaj za vsak razred delničarjev, katerih pravice so prizadete s transakcijo.

3. Odločitev mora obsegati oboje, odobritev načrta združitve ter vse spremembe družbene pogodbe in statuta, ki so potrebne zaradi združitve.

Člen 8

Za združitev ni potrebno, da je z zakonodajo države članice zahtevana odobritev skupščine delničarjev prevzemne družbe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) objava za prevzemno družbo, predvidena v členu 6, mora biti opravljena najmanj en mesec pred datumom, določenim za skupščino delničarjev na kateri se odloča o načrtu združitve družbe ali družb, ki se prevzemajo;

(b) najmanj en mesec pred datumom, opredeljenim v (a), morajo imeti vsi delničarji prevzemne družbe pravico, da na registriranem sedežu prevzemne družbe natančno pregledajo dokumente iz člena 11(1);

(c) eden ali več delničarjev prevzemne družbe, ki je imetnik minimalnega odstotka vpisanega kapitala, mora imeti pravico do zahteve, da se skliče skupščina delničarjev prevzemne družbe, ki naj odloči, ali odobrava združitev. Ta minimalni odstotek ne sme biti določen na več kakor 5 %. Vendar pa lahko države članice predvidijo izločitev delnic brez glasovalne pravice iz tega izračuna.

Člen 9

Upravni in poslovodni organi vsake od družb, ki se združujejo, sestavijo podrobno pisno poročilo, v katerem je pojasnjen načrt združitve ter so navedeni pravni in ekonomski razlogi zanje, še zlasti menjalno razmerje delnic.

Poročilo mora opisati tudi vse morebitne posebne težave, ki so nastale pri vrednotenju.

Člen 10

1. Eden ali več izvedencev, ki jih je imenovala ali odobrila sodna ali upravna oblast, za vsako od združujočih se družb, vendar neodvisno od njih, preveri načrt združitve in sestavi pisno poročilo delničarjem. Vendar lahko zakonodaja države članice predvidi imenovanje enega ali več neodvisnih izvedencev za vse družbe, ki se združujejo, če sodna ali upravna oblast opravi takšno imenovanje na skupno zahtevo teh družb. Takšni izvedenci so, odvisno od zakonodaje vsake države članice, lahko fizične osebe, pravne osebe, družbe ali podjetja.

2. V poročilu iz odstavka 1 morajo izvedenci v vsakem primeru podati mnenje ali je menjalno razmerje delnic pošteno in primerno. To mnenje mora najmanj:

(a) navesti uporabljeno metodo ali metode za izračun predlaganega menjalnega razmerja delnic;

(b) navesti, ali je takšna metoda oziroma so takšne metode primerne za obravnavani primer, navesti dobljene vrednosti pri uporabi vsake od teh metod in dati mnenje o relativni pomembnosti, pripisani takšnim metodam pri izračunu vrednosti o kateri se odloča.

Poročilo mora opisati tudi vse morebitne posebne težave, ki so nastale pri vrednotenju.

3. Vsak izvedenec ima pravico, da dobi od družb, ki se združujejo, ustrezne podatke in dokumentacijo ter da izpelje vse potrebne poizvedbe.

Člen 11

1. Najmanj en mesec pred datumom, določenim za skupščino delničarjev, ki odloča o načrtu združitve, imajo vsi delničarji pravico, da na registriranem sedežu družbe pregledajo najmanj naslednje dokumente:

(a) načrt združitve;

(b) letne računovodske izkaze in letna poročila družb, ki se združujejo, za zadnja tri poslovna leta;

(c) vmesno bilanco stanja sestavljeno na datum, ki ne sme biti starejši od datuma prvega dne treh mesecev, ki so pretekli pred datumom načrta združitve, če se zadnji letni računovodski izkaz nanaša na poslovno leto, ki je preteklo več kakor šest mesecev pred tem datumom;

(d) poročila upravnih in poslovodnih organov družb, ki se združujejo, predvidena v členu 9;

(e) poročila, predvidena v členu 10.

2. Vmesna bilanca stanja iz odstavka 1(c), se sestavi z uporabo enakih metod in načrta kakor za zadnjo letno bilanco stanja.

Zakonodaja držav članic lahko kljub temu določi, da:

(a) ni treba upoštevati najnovejšega popisa zalog;

(b) se vrednotenje, prikazano v zadnji bilanci stanja, spremeni le toliko, da izraža vknjižbe v knjigovodskih evidencah; naslednje pa je vsekakor treba upoštevati:

- periodično amortizacijo in rezervacije,

- materialne spremembe v dejanski vrednosti, ki ni prikazana v knjigovodstvu.

3. Vsak delničar ima pravico, da na zahtevo brezplačno dobi celoten, ali če tako želi, delni prepis dokumentov, navedenih v odstavku 1.

Člen 12

Varstvo pravic zaposlenih v vsaki od družb, ki se združujejo, se ureja v skladu z Direktivo 77/187/EGS.

Člen 13

1. Zakonodaja držav članic mora predvideti ustrezen sistem za varstvo interesov upnikov družb, ki se združujejo, katerih zahtevki so starejšega datuma kakor objava načrta združitve in še niso zapadli do dneva te objave.

2. V ta namen zakonodaja držav članic določi najmanj to, da imajo taki upniki pravico pridobiti ustrezno varstvo, kadar je zaradi finančnega stanja družb, ki se združujejo, takšno varstvo nujno in kadar ga upniki še nimajo.

3. Takšno varstvo je lahko drugačno za upnike prevzemne družbe kakor za upnike prevzete družbe.

Člen 14

Za imetnike zadolžnic družb, ki se združujejo, se uporablja člen 13, razen kadar združitev odobri skupščina imetnikov zadolžnic, če je takšna skupščina predvidena po nacionalni zakonodaji, ali posamezni imetniki zadolžnic, vendar pa to ne vpliva na pravila, ki urejajo skupinsko uveljavljanje njihovih pravic.

Člen 15

Imetniki vrednostnih papirjev, ki niso delnice, katerim pripadajo posebne pravice, morajo imeti v prevzemni družbi najmanj enakovredne pravice tistim, ki so jih imeli v prevzemajoči se družbi, razen kadar spremembo teh pravic odobri skupščina imetnikov takih vrednostnih papirjev, če je po nacionalni zakonodaji takšna skupščina predvidena, ali če so jih odobrili imetniki takih vrednostnih papirjev posamezno, ali če imajo imetniki vrednostnih papirjev pravico, da njihove vrednostne papirje ponovno odkupi prevzemna družba.

Člen 16

1. Kjer zakonodaja držav članic ne predvideva sodnega ali upravnega preventivnega nadzora nad zakonitostjo združitve ali kjer tak nadzor ne obsega vseh pravnih dejanj, potrebnih za združitev, se v pravilni pravni obliki sestavita in overita zapisnik skupščine delničarjev, ki odloča o združitvi, in kjer je to primerno, pogodba o združitvi, ki sledi taki skupščini delničarjev. Kadar skupščinam delničarjev vseh družb, ki se združujejo, ni treba potrditi združitve, mora biti načrt združitve overjen in izdelan v pravilni pravni obliki.

2. Notar ali urad, pristojen za izdelavo in overovitev listin v pravilni pravni obliki, mora preveriti in overiti obstoj in veljavnost pravnih aktov ter formalnosti, ki jih potrebuje družba, za katero dela, in načrta združitve.

Člen 17

Zakonodaja držav članic določi datum, ko začne veljati združitev.

Člen 18

1. Združitev se mora objaviti na način, predpisan z zakonodajo vsake države članice, v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS za vsako od družb, ki se združujejo.

2. Prevzemna družba lahko sama opravi formalnosti v zvezi z objavo za prevzeto družbo ali družbe.

Člen 19

1. Združitev mora imeti ipso jure in sočasno naslednje posledice:

(a) prenos vseh sredstev in obveznosti prevzete družbe, med prevzeto in prevzemno družbo ter glede tretjih oseb na prevzemno družbo;

(b) delničarji prevzete družbe postanejo delničarji prevzemne družbe;

(c) prevzeta družba preneha obstajati.

2. Nobena delnica prevzemne družbe se ne zamenja za delnice prevzete družbe, katere imetnik je bodisi:

(a) prevzemna družba sama ali prek osebe, ki deluje v svojem imenu, vendar za njen račun;

ali

(b) prevzeta družba sama ali prek osebe, ki deluje v svojem imenu, vendar za njen račun.

3. Zgoraj našteto ne vpliva na zakonodajo držav članic, ki zahteva izpolnitev posebnih formalnosti, da se lahko opravi prenos nekaterih sredstev, pravic in obveznosti prevzete družbe na tretje osebe. Prevzemna družba lahko izpolni te formalnosti sama, vendar lahko zakonodaja držav članic dovoljuje, da prevzeta družba nadaljuje izvajanje teh formalnosti v omejenem obdobju, ki pa razen v izjemnih primerih ne more biti določen za več kakor šest mesecev od dneva, ko je združitev začela veljati.

Člen 20

Zakonodaja držav članic predpiše najmanj pravila, ki urejajo civilno odgovornost članov upravnih in poslovodnih organov te družbe do delničarjev prevzete družbe glede neprimernega ravnanja članov teh organov pri pripravi in izvajanju združitve.

Člen 21

Zakonodaja držav članic predpiše najmanj pravila, ki urejajo civilno odgovornost izvedencev, odgovornih za sestavo poročila za to družbo, navedenega v členu 10(1), do delničarjev prevzete družbe glede neprimernega ravnanja teh izvedencev pri izvajanju njihovih dolžnosti.

Člen 22

1. Zakonodaja držav članic lahko predpiše pravila za ničnost združitve samo v skladu z naslednjimi pogoji:

(a) ničnost mora biti izrečena s sodno odločbo sodišča;

(b) združitve, ki so začele veljati po členu 17, so lahko razglašene za nične le, če ni bilo nobenega sodnega ali upravnega preventivnega nadzora nad njihovo zakonitostjo, ali če niso bile sestavljene in overjene v pravilni pravni obliki, ali če se izkaže, da je sklep skupščine po notranjem pravu ničen ali izpodbojen;

(c) ničnostne tožbe ni mogoče sprožiti več kakor šest mesecev po datumu, ko je združitev začela veljati za osebo, ki se sklicuje na ničnost, ali če so bile napake odpravljene;

(d) kadar je napako, zaradi katere je združitev neveljavna, mogoče odpraviti, pristojno sodišče odobri časovno obdobje, v katerem morajo udeležene družbe napake odpraviti;

(e) sodna odločba, s katero je združitev razglašena za neveljavno, se objavi tako, kakor je predpisano z zakonodajo vsake države članice, v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS;

(f) kadar zakonodaja države članice dovoljuje tretji osebi, pritožbo na tako sodbo, lahko to stori le v šestih mesecih od objave sodne odločbe tako, kakor je predpisano z Direktivo 68/151/EGS;

(g) sodna odločba, s katero je združitev razglašena za nično, sama po sebi ne vpliva na veljavnost obveznosti, ki so bile sklenjene v breme ali korist prevzemne družbe in ki so nastale preden je bila sodba objavljena, in po datumu iz člena 17;

(h) družbe, ki so bile udeležene pri združitvi, so skupno in solidarno odgovorne za obveznosti prevzemne družbe, navedene v (g).

2. Z odstopanjem od odstavka 1(a) lahko zakonodaja države članice predvidi tudi možnost, da sklep o ničnosti združitve izda upravni organ, če je na takšen sklep dopustno vložiti pravno sredstvo na sodišču. Pododstavki (b), (d), (e), (f), (g) in (h) se uporabljajo po analogiji za upravne organe. Ničnostne tožbe ni mogoče sprožiti več kakor šest mesecev po datumu iz člena 17.

3. Zgoraj našteto ne vpliva na zakonodajo držav članic o ničnosti združitve, ki bi bila razglašena po kakršnem koli drugem nadzoru zakonitosti, razen sodnega ali upravnega preventivnega nadzora zakonitosti.

POGLAVJE III

Spojitev z ustanovitvijo nove družbe

Člen 23

1. Za spojitev z ustanovitvijo nove družbe se uporabljajo členi 5, 6, 7 in 9 do 22, vendar to ne posega v člena 11 in 12 Direktive 68/151/EGS. Za ta namen "družbe, ki se spajajo" in "prevzeta družba" pomenijo družbe, ki bodo prenehale obstajati, "prevzemna družba" pa pomeni novo družbo.

2. Člen 5(2)(a) velja tudi za novo družbo.

3. Načrt spojitve, in če je tako določeno v posebnem dokumentu, družbeno pogodbo ali osnutek družbene pogodbe in statut ali osnutek statuta za novo družbo odobrijo skupščine delničarjev vsake od družb, ki bodo prenehale obstajati.

4. Državam članicam za ustanovitev nove družbe ni treba uporabiti pravil, ki urejajo preverjanje vsakega vložka, ki ni bil plačan v denarju, kakor je predpisano v členu 10 Direktive 77/91/EGS.

POGLAVJE IV

Pripojitev ene družbe na drugo, ki je imetnica 90 % ali več njenih delnic

Člen 24

Države članice določijo za družbe, za katere je zavezujoče njihovo pravo, pravila za postopek, s katerim ena ali več družb preneha brez likvidacije, vsa njihova sredstva in obveznosti pa se prenesejo na drugo družbo, imetnico vseh njihovih delnic in drugih vrednostnih papirjev z glasovalno pravico na skupščini delničarjev. Za takšne postopke se uporabljajo določbe poglavja II, razen členov 5(2)(b), (c) in (d), 9, 10, 11(1)(d) in (e), 19(1)(b), 20 in 21.

Člen 25

Državam članicam ni treba uporabiti člena 7 za postopke iz člena 24, če so izpolnjeni najmanj naslednji pogoji:

(a) objava, predvidena v členu 6, se mora opraviti za vsako v postopku udeleženo družbo najmanj en mesec pred začetkom veljavnosti postopka;

(b) najmanj en mesec pred začetkom veljavnosti postopka, morajo imeti vsi delničarji prevzemne družbe pravico, da na registriranem sedežu družbe pregledajo dokumente iz členov 11(1)(a), (b) in (c). Uporabiti se mora člen 11(2) in (3);

(c) Uporabiti se mora člen 8(c).

Člen 26

Države članice lahko uporabijo člena 24 in 25 za postopke, s katerimi ena ali več družb preneha brez likvidacije, vsa njihova sredstva in obveznosti pa se prenesejo na drugo družbo, če so vse delnice in drugi vrednostni papirji iz člena 24 družbe, ki se prevzema, v lasti prevzemne družbe in/ali oseb, imetnic teh delnic in vrednostnih papirjev v svojem imenu, vendar za račun te družbe.

Člen 27

Kadar gre za združitve, pri katerih je ena ali več družb pripojenih k drugi družbi, imetnici 90 % ali več, vendar ne vseh delnic in drugih vrednostnih papirjev vsake od teh družb, in imajo s tem glasovalno pravico na skupščini delničarjev, državam članicam ni treba zahtevati odobritve skupščine delničarjev prevzemne družbe za združitev, če so izpolnjeni najmanj naslednji pogoji:

(a) objava, predvidena v členu 6, se mora v zvezi s prevzemno družbo opraviti najmanj en mesec pred datumom, določenim za skupščino delničarjev prevzete družbe ali družb, ki odločajo o načrtu pripojitve;

(b) najmanj en mesec pred datumom iz (a), morajo imeti vsi delničarji prevzemne družbe pravico, da na registriranem sedežu družbe pregledajo dokumente iz členov 11(a), (b) in (c). Uporabiti se mora člen 11(2) in (3);

(c) Uporabiti se mora člen 8(c).

Člen 28

Državam članicam ni treba uporabiti členov 9 do 11 za združitve po členu 27, če so izpolnjeni najmanj naslednji pogoji:

(a) manjšinski delničarji družbe, ki se prevzema, morajo imeti pravico, da njihove delnice prevzame prevzemna družba;

(b) če uveljavijo to pravico, morajo imeti pravico, da v vrednosti njihovih delnic prejmejo ustrezno plačilo;

(c) če se glede takšnega plačila ne strinjajo, mora obstajati možnost, da znesek plačila določi sodišče.

Člen 29

Države članice lahko uporabijo člena 27 in 28 za postopke, s katerimi ena ali več družb preneha brez likvidacije, vsa njihova sredstva in obveznosti pa se prenesejo na drugo družbo, če je 90 % ali več, vendar ne vseh delnic in drugih vrednostnih papirjev prevzete družbe ali družb, navedenih v členu 27, v lasti prevzemne družbe in/ali oseb, imetnic teh delnic in vrednostnih papirjev v lastnem imenu, vendar za račun te družbe.

POGLAVJE V

Drugi postopki, ki se obravnavajo kot združitve

Člen 30

Kadar v enem od postopkov iz člena 2 zakonodaja države članice dovoljuje, da gotovinsko plačilo preseže 10 %, se uporabljata poglavji II in III ter členi 27, 28 in 29.

Člen 31

Kadar zakonodaja države članice dovoljuje enega od postopkov iz členov 2, 24 in 30, in pri tem ne prenehajo obstajati vse prenesene družbe, se smiselno uporablja poglavje II razen člena 19(1)(c), poglavje III ali poglavje IV.

POGLAVJE VI

Končne določbe

Člen 32

1. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, ki so potrebni za uskladitev s to direktivo, v treh letih od njene objave. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Vendar je mogoče za uporabo določb iz odstavka 1 za neregistrirane družbe v Združenem Kraljestvu in na Irskem predvideti odlog petih let od začetka veljavnosti teh določb.

3. Državam članicam ni treba uporabiti členov 13, 14 in 15 v zvezi z imetniki zamenljivih zadolžnic in drugih zamenljivih vrednostnih papirjev, če je v času, ko začnejo veljati zakoni in drugi predpisi iz odstavka 1, položaj teh imetnikov, kadar gre za združitev, že poprej določen s pogoji izdaje.

4. Državam članicam ni treba uporabiti te direktive za združitve ali postopke, ki se obravnavajo kot združitve, v zvezi z njihovo pripravoaliizvedbo, če je bilo ob začetku veljavnosti določb iz odstavka 1 že opravljeno dejanje ali formalnost, ki jo zahteva nacionalna zakonodaja.

Člen 33

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 9. oktobra 1978

Za Svet

Predsednik

H.-J. Vogel

[1] UL C 89, 14.7.1970, str. 20.

[2] UL C 129, 11.12.1972, str. 50; UL C 95, 28.4.1975, str. 12 .

[3] UL C 88, 6.9.1971, str. 18.

[4] UL 2, 15.1.1962, str. 36/62.

[5] UL L 65, 14.3.1968, str. 8.

[6] UL L 26, 31.1.1977, str. 1.

[7] UL L 222, 14.8.1978, str. 11.

[8] UL L 61, 5.3.1977, str. 26.

--------------------------------------------------