31966L0401

Direktiva Sveta

z dne 14. junija 1966

o trženju semen krmnih rastlin

(66/401/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 43 in 100 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora,

ker proizvodnja krmnih rastlin zaseda pomembno mesto v kmetijstvu Evropske gospodarske skupnosti;

ker so zadovoljivi rezultati pri pridelavi krmnih rastlin odvisni v veliki meri od uporabe ustreznega semena; ker so v ta namen države članice za nekaj časa omejile trženje semena krmnih rastlin na kakovostno seme; ker so se posluževale rezultatov dela sistematične selekcije rastlin, ki ga izvajajo že nekaj desetletij in je vodilo k razvoju dovolj obstojnih in homogenih sort krmnih rastlin, ki pa zaradi svojih značilnosti obljubljajo znatne prednosti;

ker bo pri pridelavi krmnih rastlin v Skupnosti dosežena večja produktivnost, če bodo države članice pri izbiri sort, dovoljenih za trženje, uporabljale enotna in čim strožja pravila;

ker pa je upravičeno, da se omeji trženje na določene sorte samo, če se istočasno lahko zagotovi, da uporabnik tudi dejansko prejme seme teh sort;

ker za ta namen nekatere države članice uporabljajo sisteme potrjevanja, ki so namenjeni za zagotovitev sortne pristnosti in sortne čistosti z uradnim nadzorom;

ker tak sistem že obstaja na mednarodni ravni; ker je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj vzpostavila sistem za potrjevanje sortnosti semena krmnih rastlin, namenjenega mednarodni trgovini;

ker je zaželeno, da se za Skupnost vzpostavi enotni sistem potrjevanja na podlagi izkušenj, pridobljenih pri uporabi sistema in nacionalnih sistemov za ta proizvod;

ker naj se sistem uporablja za trženje v drugih državah članicah in na domačih trgih;

ker se na splošno sme seme krmnih rastlin, ne glede na uporabo, za katero je namenjeno, tržiti le, če je uradno pregledano in potrjeno skladno s pravili za potrjevanje kot osnovno seme ali certificirano seme ali, če je v primeru nekaterih rodov in vrst uradno pregledano in odobreno kot trgovsko seme; ker izbira strokovnih pojmov "osnovno seme" in "certificirano seme" temelji na že obstoječi mednarodni terminologiji;

ker je primerno, da se odobri trgovsko seme, da se upošteva dejstvo, da pri vseh rodovih in vrstah krmnih rastlin, pomembnih za pridelavo, ni na voljo dovolj želenih sort ali zadostnih količin semena obstoječih sort, da bi se lahko pokrile vse potrebe Skupnosti; ker je zato potrebno, da se za nekatere rodove in vrste odobri seme krmnih rastlin, ki ni navedene sorte, vendar pa izpolnjuje ostale predpise;

ker je zato primerno, da za seme krmnih rastlin, ki zaradi manjšega gospodarskega pomena ni dano na trg, ne veljajo predpisi Skupnosti; ker morajo države članice ohraniti pravico, da omogočijo, da za to seme veljajo posebne določbe;

ker se predpisi Skupnosti ne uporabljajo za seme, ki je namenjeno izvozu v tretje države;

ker je zato, da bi izboljšali ne samo genetske kakovosti semena krmnih rastlin v Skupnosti, temveč tudi zunanje lastnosti, treba določiti nekatere zahteve glede tehnične čistosti in kalivosti;

ker je zato, da se zagotovi pristnost semena, treba določiti predpise Skupnosti glede pakiranja, vzorčenja, pečatenja in označevanja; ker morajo v ta namen oznake navajati podatke, potrebne za uradni nadzor in za informiranje uporabnika in morajo pri certificiranem semenu različnih kategorij jasno pokazati na vrsto potrjevanja v Skupnosti;

ker nekatere države članice potrebujejo mešanice semena krmnih rastlin več rodov in vrst za nekatere posebne namene; ker morajo biti zato, da se upoštevajo te potrebe, države članice pooblaščene, da pod določenimi pogoji odobrijo takšne mešanice;

ker morajo zato, da se zagotovi, da so med trženjem izpolnjene zahteve glede kakovosti semena in pa tudi določbe za zagotovitev pristnosti, države članice določiti primeren sistem nadzora;

ker, brez poseganja v člen 36 Pogodbe, za seme, ki te predpostavke izpolnjuje, veljajo samo omejitve trženja, določene v predpisih Skupnosti;

ker v prvi fazi, dokler se ne izdela skupni katalog sort, te omejitve vključujejo zlasti pravico držav članic, da omejijo trženje s certificiranim semenom na tiste sorte, ki so pomembne za rastlinsko pridelavo in uporabo na njihovem lastnem ozemlju;

ker je treba pod določenimi pogoji, seme, ki se razmnožuje v drugih državah na podlagi osnovnega semena, potrjenega v državi članici, priznati za enakovrednega s semenom, razmnoženim v tisti državi članici;

ker je treba po drugi strani določiti, da se seme krmnih rastlin, požeto v tretjih državah, lahko daje na trg v Skupnosti le, če daje enaka zagotovila kakor seme, ki je v Skupnosti uradno potrjeno ali odobreno kot trgovsko seme in ustreza predpisom Skupnosti;

ker je v obdobjih, v katerih nastopijo težave pri preskrbi s certificiranim semenom različnih kategorij ali s trgovskim semenom, treba začasno dovoliti trženje semena, ki izpolnjuje manj stroge zahteve;

ker bi zato, da se uskladijo tehnične metode potrjevanja, ki jih uporabljajo posamezne države članice, in za zagotovitev možnosti primerjave v prihodnosti med semenom, potrjenim v Skupnosti, in tistim iz tretjih držav, morali predpisati primerjalne poskuse Skupnosti v državah članicah, ki bi dopuščali letno naknadno kontrolo semena iz kategorij "certificirano seme";

ker je primerno, da se Komisiji poveri naloga, da sprejme nekatere ukrepe za uporabo te direktive; ker se zato, da se lažje izvajajo predlagani ukrepi, predvidi postopek za vzpostavitev tesnega sodelovanja med državami članicami in Komisijo v okviru Upravljalnega odbora za seme in razmnoževalni material za kmetijstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva se uporablja za seme krmnih rastlin, trženo v Skupnosti, ne glede na uporabo, za katero je seme namenjeno.

Člen 2

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje definicije:

A. Krmne rastline: rastline naslednjih rodov in vrst:

a)Gramineae | Trave |

Agrostis spec. | Šopulja |

Alopecurus pratensis L. | Travniški lisičji rep |

Arrhenatherum elatius (L.) J in C. Presl. | Visoka pahovka |

Dactylis glomerata L. | Navadna pasja trava |

Festuca arundinacea Schreb. | Trstikasta bilnica |

Festuca ovina L. | Ovčja bilnica |

Festuca pratensis Huds. | Travniška bilnica |

Festuca rubra L. | Rdeča bilnica |

Lolium spec. | Ljulka |

Phleum pratense L. | Travniški mačji rep |

Poa spec. | Latovka |

Trisetum flavescens (L.) Pal. Beauv. | Rumenkasti ovsenec |

b)Leguminosae | Metuljevke |

Lotus corniculatus L. | Navadna nokota |

Lupinus spec., razen | Volčji bob |

Lupinus perennis L. | Volčji bob razen trajnega volčjega boba |

Medicago lupulina L. | Hmeljna metelka |

Medicago sativa L. | Lucerna |

Medicago varia Martyn | Križanec med srpasto meteljko in lucerno |

Onobrychis sativa Lam. | Turška detelja |

Pisum arvense L. | Krmni grah |

Trifolium hybridum L. | Hibridna detelja |

Trifolium incarnatum L. | Inkarnatka |

Trifolium pratense L. | Črna detelja |

Trifolium repens L. | Plazeča detelja |

Vicia spec., razen Vicia faba major L. | Grašice in fižol razen boba |

B. Osnovno seme:

1. Seme gojenih sort: seme

(a) ki je bilo proizvedeno na žlahtniteljevo odgovornost skladno s sprejeto prakso za vzdrževanje sorte;

(b) ki je namenjeno za proizvodnjo semena kategorije "certificirano seme";

(c) ki ob upoštevanju določb člena 4, izpolnjuje pogoje, določene v Prilogah I in II za osnovno seme; in

(d) pri katerem je bilo z uradnim pregledom ugotovljeno, da izpolnjuje prej navedene pogoje.

2. Seme avtohtonih sort: seme

(a) ki je bilo proizvedeno pod uradnim nadzorom iz materiala, ki je uradno priznano za avtohtono sorto na enem ali več gospodarstvih, ki so locirana v jasno razmejenem območju porekla;

(b) ki je namenjeno za proizvodnjo semena kategorije "certificirano seme";

(c) ki ob upoštevanju določb člena 4, izpolnjuje pogoje, določene v Prilogah I in II za osnovno seme; in

(d) pri katerem je bilo z uradnim pregledom ugotovljeno, da izpolnjuje prej navedene pogoje.

C. Certificirano seme: seme

(a) ki neposredno izvira iz osnovnega semena ali certificiranega semena dane sorte;

(b) ki je namenjeno za proizvodnjo semena kategorije "certificirano seme" ali rastlin;

(c) ki ob upoštevanju določb člena 4(b), izpolnjuje pogoje, določene v Prilogah I in II za certificirano seme; in

(d) pri katerem je bilo z uradnim pregledom ugotovljeno, da izpolnjuje prej navedene pogoje.

D. Trgovsko seme: seme

(a) ki je razpoznavno, da spada k vrsti;

(b) ki ob upoštevanju določb člena 4(b), izpolnjuje pogoje, določene v Prilogah I in II za trgovsko seme; in

(c) pri katerem je bilo z uradnim pregledom ugotovljeno, da izpolnjuje prej navedene pogoje.

E. Uradni ukrepi: Ukrepi, ki jih izvajajo

(a) državni organi; ali

(b) pravna oseba javnega ali zasebnega prava v okviru odgovornosti države; ali

(c) v primeru pomožnih dejavnosti, ki so tudi pod nadzorom države, preko fizične osebe, ki je zaprisežena za ta namen,

pod pogojem, da osebe pod (b) in (c) nimajo osebne koristi od takih ukrepov.

Člen 3

1. Države članice predpišejo, da se seme naslednjih rastlin

Dactylis glomerata L.

Festuca arundinacea Schreb.

Festuca pratenses Huds.

Festuca rubra L.

Lolium spec.

Phleum pratense L.

Medicago sativa L.

Medicago varia Martyn

Pisum arvense L. in

Trifolium repens L.

lahko daje na trg samo, če je bilo uradno potrjeno kot "osnovno seme" ali "certificirano seme" in, če izpolnjuje pogoje iz Priloge II.

2. Države članice določijo, da se sme seme krmnih rastlin rodov in vrst, razen tistih na seznamu v odstavku 1, dajati na trg samo, če je bilo uradno potrjeno kot "osnovno seme" ali "certificirano seme" in, če izpolnjuje pogoje iz Priloge II.

3. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 21 določi, da se seme rodov in vrst krmnih rastlin razen tistih iz odstavka 1 lahko daje na trg po določenih datumih le, če je bilo uradno potrjeno kot "osnovno seme" ali "certificirano seme".

4. Države članice zagotovijo, da se izvede uradno preverjanje skladno s sedanjimi mednarodnimi metodami, kolikor takšne metode obstajajo.

5. Države članice lahko določijo odstopanja od določb odstavkov 1 in 2:

(a) za gojeno seme generacij pred osnovnim semenom;

(b) za preskuse ali za znanstvene namene;

(c) za selekcijo;

(d) za nedodelano seme, trženo za predelavo, pod pogojem, da je zagotovljena razpoznavnost semena.

Člen 4

Države članice lahko z odstopanjem od določb člena 3:

(a) odobrijo uradno potrditev in trženje osnovnega semena, ki ne izpolnjuje pogojev, določenih v Prilogi II glede kalivosti; podobno odstopanje velja tudi za certificirano seme Trivolium pratense, kadar je to seme namenjeno za nadaljnjo proizvodnjo certificiranega semena.

V zgornjih primerih se sprejmejo vsi potrebni ukrepi, tako da dobavitelj zagotovi določeno kalivost, ki jo navede za potrebe trženja na posebni oznaki s svojim imenom in naslovom ter sklicno številko partije;

(b) odobrijo uradno potrditev ali odobritev za prvega prejemnika za trgovanje s semenom kategorij "osnovno seme", "certificirano seme" ali "trgovsko seme", da bi bilo seme hitro na voljo ne glede na dejstvo, da uradni pregled za nadzor ustreznosti s pogoji iz Priloge II glede kalitve še ni bil zaključen. Potrditev ali odobritev se izvrši samo ob predložitvi začasnega poročila o analizi semena in pod pogojem, da sta navedena ime in naslov prvega prejemnika; sprejmejo se vsi potrebni ukrepi za zagotovitev jamstva dobavitelja glede kalivosti, zagotovljene z začasno analizo; ta kalivost mora biti za trženje navedena na posebni oznaki z imenom in naslovom dobavitelja ter s sklicno številko partije.

Te določbe se ne uporabljajo za seme, uvoženo iz tretjih držav, razen, če je drugače določeno v členu 15 v zvezi z razmnoževanjem izven Skupnosti.

Člen 5

Države članice lahko glede na pogoje, določene v Prilogah I in II, določijo dodatne in strožje zahteve za potrjevanje in pregledovanje trgovskega semena, proizvedenega na njihovem lastnem ozemlju.

Člen 6

1. Vsaka država članica določi seznam sort krmnih rastlin, ki so uradno sprejete za potrjevanje na njenem ozemlju; seznam navaja glavne morfološke ali fiziološke lastnosti, s katerimi se lahko sorte rastlin, ki izvirajo neposredno iz semena kategorije "certificirano seme" razlikujejo ena od druge, in uradno določeno najvišje število razmnoževanj, sprejetih za potrditev iz osnovnega semena vsake sorte. V primeru avtohtonih sort je treba na seznamu navesti območje porekla.

2. Pri hibridih in sintetičnih sortah, je treba o genealoških elementih obvestiti oblasti, odgovorne za sprejem in potrditev. Države članice zagotovijo, da so na zahtevo žlahtnitelja rezultati pregleda in opisa genealoških elementov zaupni.

3. Sorta se sprejme v potrditev šele takrat, ko se z uradnimi pregledi ali uradno preverjenimi pregledi, še zlasti s pridelovalnimi poskusi, ugotovi, da je sorta dovolj homogena in obstojna.

4. Sprejete sorte se uradno pregledajo v rednih časovnih presledkih. Če katerikoli pogoj za sprejem v potrditev ni več izpolnjen, se sprejem razveljavi in sorta črta iz seznama.

5. Ti seznami in vse spremembe se nemudoma pošljejo Komisiji, ki jih potem posreduje drugim državam članicam.

Člen 7

1. Države članice predpišejo, da se v postopku nadzorovanja sort pri pregledu semena za potrditev in pri pregledu trgovskega semena, uradno vzamejo vzorci v skladu z ustreznimi metodami.

2. Pri pregledu semena za potrditev in pregledu trgovskega semena se vzamejo vzorci iz homogenih partij; najvišja teža partije in najnižja teža vzorca sta dani v Prilogi III.

Člen 8

1. Države članice predpišejo, da se osnovno seme, certificirano seme in trgovsko seme tržijo samo v dovolj homogenih pošiljkah in v zapečatenih zabojnikih, ki imajo, kakor določajo členi 9 in 10, sistem pečatenja in označevanja.

2. Države članice lahko za trženje majhnih količin končnemu potrošniku določijo odstopanja od določb odstavka 1 glede pakiranja, pečatenja in označevanja.

Člen 9

1. Države članice predpišejo, da so pakiranja osnovnega semena, certificiranega semena in trgovskega semena uradno zapečatijo tako, da zabojnika ni mogoče odpreti, ne da se pri tem uniči oznaka, ki je ni mogoče ponovno uporabiti.

2. Pakiranja se ponovno ne pečatijo razen po uradni poti. Če so pakiranja ponovno zapečatena, mora biti to dejstvo, skupaj z datumom ponovnega pečatenja in z navedbo odgovornega pristojnega organa, zabeleženo na etiketi, ki se zahteva skladno s členom 10(1).

Člen 10

1. Države članice predpišejo, da se pakiranja osnovnega semena, certificiranega semena in trgovskega semena

(a) na zunanji strani opremijo z uradno etiketo v enem od uradnih jezikov Skupnosti skladno s Prilogo IV; pritrditev se zavaruje z uradno plombo; barva etikete je bela za osnovno seme, modra za certificirano seme prve generacije po osnovnem semenu, rdeča za certificirano seme naknadnih generacij po osnovnem semenu in temno rumena za trgovsko seme; za trženje v drugih državah članicah je na etiketi naveden datum, ko je bila pritrjena uradna oznaka; če v primeru 4(a) osnovno seme ali certificirano seme ne izpolnjuje pogojev glede kalivosti, določenih v Prilogi II, se to dejstvo navede na etiketi.

(b) vsebuje uradni zaznamek iste barva kakor je etiketa, ki vsebuje podatke kakor se zahtevajo v okviru Priloge IV za etiketo; ta zaznamek ni potreben, če se podatki neizbrisljivo natisnjeni na zabojniku.

2. Države članice lahko:

(a) zahtevajo, da se v vseh primerih navede na etiketo datum uradne plombe;

(b) določijo odstopanja od določb odstavka 1 v primeru manjših zavojev.

Člen 11

Ta direktiva ne bo vplivala na pravico držav članic, da zahtevajo, da morajo biti v vseh primerih, razen tistih iz člena 4, zabojniki osnovnega semena, certificiranega semena ali trgovskega semena, kolikor je bilo seme proizvedeno na njihovem lastnem ozemlju ali uvoženo, opremljeni z etiketo dobavitelja, če se seme trži na njihovem ozemlju.

Člen 12

Države članice zahtevajo, da se vsako kemično tretiranje osnovnega semena, certificiranega semena ali trgovskega semena označi ali na uradni etiketi ali na etiketi dobavitelja in na zabojniku ali znotraj zabojnika.

Člen 13

1. Države članice lahko dovolijo, da se trži seme krmnih rastlin v obliki mešanic, ki so sestavljene iz različnih rodov in vrst semena krmne rastline ali mešanic, ki vsebujejo seme rastlin, ki niso krmne rastline v smislu te direktive, pod pogojem, da so različni sestavni deli mešanic usklajeni, pred mešanjem, z veljavnimi tržnimi predpisi.

2. Uporabljajo se določbe členov 8, 9 in 11, pa tudi določbe člena 10 razen tistih, da je etiketa za mešano seme zelena.

Člen 14

1. Države članice zagotavljajo, da sta osnovno seme in certificirano seme, ki sta bila uradno potrjena in, katerih zabojniki so bili uradno označeni in zapečateni, kot je predpisano v tej direktivi, in trgovsko seme, zabojniki katerega so bili uradno označeni in zaplombirani, kakor je predvideno v tej direktivi, niso predmet tržnih omejitev, kar zadeva njihove lastnosti, ukrepe pregledovanja, označevanja in pečatenja, razen tistih, določenih v tej direktivi.

2. Države članice lahko predpišejo:

(a) kadar ne stopijo v veljavo ukrepi Komisije 3(3), da se sme po določenih datumih seme rodov in vrst krmnih rastlin, razen tistih iz člena 3(1), dati na trg samo, kolikor je bilo uradno potrjeno kot "osnovno seme" ali "certificirano seme";

(b) da se sprejmejo določbe glede najvišje vsebnosti vlage, sprejete za trženje;

(c) da se omeji trženje certificiranega semena krmnih rastlin na tistega iz prve generacije po osnovnem semenu;

(d) da se do tistega časa, ki naj bi bil najkasneje do 1. januarja 1970, ko se lahko uvede skupni katalog sort, omeji trženje semena krmnih rastlin na tiste sorte, ki so na nacionalnem seznamu na podlagi vrednosti za rastlinsko pridelavo in uporabo na njihovem ozemlju; da so pogoji za vnos v ta seznam isti za sorte, ki izvirajo iz drugih držav članic, kakor za nacionalne sorte.

Člen 15

Države članice določijo, da se seme krmnih rastlin, ki izvira neposredno iz osnovnega semena, potrjenega v eni državi članici in požetega v drugi državi članici ali v tretji državi, šteje za enakovredno certificiranemu semenu prve generacije, pridelanem iz osnovnega semena, požetega v državi, ki je proizvedla osnovno seme, za katerega velja terenski pregled z upoštevanjem vseh pogojev iz Priloge I, in če je uradni pregled pokazal, da so izpolnjeni pogoji iz Priloge II za certificirano seme.

Člen 16

1. Na predlog Komisije lahko Svet s kvalificirano večino določi ali:

(a) v primeru, določenemu v členu 15, terenski inšpekcijski pregledi izpolnjujejo pogoje, določene v Prilogi I;

(b) seme krmnih rastlin, požeto v tretji državi, ki nudi ista zagotovila glede lastnosti in ukrepov za pregled, za zagotovitev pristnosti, za označevanje in za kontrolo, je enakovredno osnovnemu semenu, certificiranemu semenu ali trgovskemu semenu, ki je bilo požeto v Skupnosti in, ki ustreza določbam te direktive.

2. Države članice lahko sprejmejo odločitve iz odstavka 1, dokler Svet ne sprejme odločitve skladno z odstavkom 1. Ta pravica poteče 1. julija 1969.

Člen 17

1. Da bi odpravili začasne nevarnosti pri splošni dobavi osnovnega semena, certificiranega semena ali trgovskega semena, ki se pojavijo v eni ali več državah članicah in jih ni mogoče premostiti v Skupnosti, Komisija skladno s postopkom člena 21 pooblasti eno ali več držav članic, da tržijo seme kategorije, ki izpolnjuje manj stroge zahteve za obdobje, ki ga določi Komisija.

2. Za kategorijo semena katere koli dane sorte, je uradna etiketa tista, ki je določena za ustrezno kategorijo; v vseh drugih primerih je tista, ki je določena za trgovsko seme. Na etiketo se vedno zapiše, da je zadevno seme kategorije, ki izpolnjuje manj stroge zahteve.

Člen 18

Direktiva se ne uporablja za seme krmnih rastlin, namenjeno izvozu v tretje države.

Člen 19

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za to, da se med trženjem seme krmnih rastlin, vsaj z naključnim vzorčenjem, uradno kontrolira glede ustreznosti z zahtevami te direktive.

Člen 20

1. V Skupnosti se določijo poskusna polja Skupnosti, na katerih se vsako leto opravi naknadna kontrola naključno vzetih vzorcev semena; ta polja pregleda odbor iz člena 21.

2. Ti primerjalni poskusi se v prvi fazi uporabijo za uskladitev tehničnih metod potrjevanja, da bi dosegli enakovredne rezultate. Kakor hitro se cilj doseže, se sestavijo letna poročila o napredovanju teh poskusov, ki se kot zaupna pošljejo državam članicam in Komisiji. Komisija skladno s postopkom iz člena 12 določi datum za prvo poročilo.

3. Komisija skladno s postopkom člena 21 pripravi potrebna pravila za izvajanje primerjalnih poskusov. Krmne rastline, požete v tretjih državah, se lahko vključijo v primerjalne poskuse.

Člen 21

1. "Odbor), ustanovljenem s Sklepom Sveta z dne 14. junija 1966

[2]

.

2. Glasovi predstavnikov držav članic v okviru Odbora se ponderirajo na način, ki je določen v členu 148(2) Pogodbe. Predsednik ne glasuje.

3. Predstavnik Komisije predloži osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor poda svoje mnenje o teh ukrepih v roku, ki ga določi Predsednik glede na nujnost zadev. Mnenja se podajo z večino dvanajstih glasov.

4. Komisija sprejme ukrepe, ki se začnejo uporabljati nemudoma. Če ti ukrepi niso skladni z mnenjem Odbora, jih Komisija nemudoma posreduje Svetu. V tem primeru lahko Komisija odloži uporabo ukrepov, ki jih je sprejela, za obdobje največ enega meseca od dneva takega obvestila.

Svet lahko s kvalificirano večino v roku enega meseca sprejme drugačno odločitev.

Člen 22

Ta direktiva ne posega v določbe nacionalne zakonodaje, sprejete zaradi varovanja zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin ali varovanja industrijske in poslovne lastnine.

Člen 23

Države članice najkasneje do 1. julija 1968 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z določbami člena 14(1), in najkasneje 1. julija 1969 uveljavijo tiste predpise, ki so potrebni za uskladitev z drugimi določbami te direktive in njenih prilog. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 24

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 14. junija 1966

Za Svet

Predsednik

P. Werner

[1] UL 109, 9.7.1964, str. 1751/64.

[2] UL 125, 11.7.1966, str. 2289/66."

--------------------------------------------------

Pogoji za potrjevanje posevka

PRILOGA I

1. Posevek ima zadovoljivo sortno pristnost in sortno čistost.

2. Opravi se vsaj en uradni poljski pregled pred vsakim pridelkom semena.

3. Stanje posevka na polju in stopnja razvoja posevka je taka, da dopušča ustrezno kontrolo sortne pristnosti in sortne čistosti.

4. Razmnoževalna površina nima predhodnega posevka vrste, nezdružljive s proizvodnjo semena vrste in sorte posevka.

5. Za navzkrižno oplodne vrste znašajo najmanjše razdalje od sosednih posevkov drugih sort iste vrste, od posevkov iste sorte z močnimi pojavi degeneracije in od posevkov sorodnih vrst, ki lahko vodijo k nezaželeni tuji oprašitvi:

| Razmnoževalna polja |

do 2 hektarov | več kot 2 hektara |

(a)seme, namenjeno za razmnoževanje | 200 m | 100 m |

(b)seme, namenjeno za pridelavo krmnih rastlin | 100 m | 50 m |

Teh razdalj ni treba upoštevati, kolikor je na voljo zadostna zaščita pred nezaželeno tujo oprašitvijo.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati seme

I. CERTIFICIRANO SEME:

1. Seme ima zadovoljivo sortno pristnost in sortno čistost.

2. Bolezni, ki zmanjšajo uporabnost semena, so na najnižji možni stopnji.

3. Seme ustreza tudi naslednjim zahtevam:

A. Standardi

:

Vrste | Najnižja analitična čistost (masni %) | Najvišja vsebnost semena plevela (masni %) | Najmanjša kalivost (% čistega semena) |

a)Gramineae

Agrostis alba | 90 | 1 | 80 |

Agrostis al. ssp. | 90 | 1 | 75 |

Alopecurus pratensis L. | 75 | 1,5 | 70 |

Arrhenatherum elatius (L.) J. i C. Presl. | 90 | 1 | 80 |

Dactylis glomerata L. | 90 | 1 | 80 |

Festuca arundinacea Schreb. | 95 | 1 | 80 |

Festuca ovina L. | 85 | 1 | 75 |

Festuca pratensis Huds. | 95 | 1 | 80 |

Festuca rubra L. | 90 | 1 | 75 |

Lolium multiflorum spec. | 96 | 1 | 75 |

Lolium al. spec. | 96 | 1 | 80 |

Phleum pratense L. | 95 | 0,5 | 80 |

Poaspec. | 85 | 1 | 75 |

Trisetum flavescens (L.) Pal. Beauv. | 75 | 1 | 75 |

Vrste | Najnižja analitična čistost (masni %) | Najvišja vsebnost semena plevela (masni %) | Najnižja kalivost (% čistega semena) | Najvišja vsebnost trdega semena |

b)Leguminosae

Lotus corniculatus L. | 95 | 0,8 | 75 | 40 |

Lupinus ssp. | 98 | 0,1 | 80 | 20 |

Medicago lupulina L. | 97 | 0,8 | 80 | 20 |

Medicago sativa L. | 97 | 0,5 | 80 | 40 |

Medicago varia Martyn | 97 | 0,5 | 80 | 40 |

Onobrychis sativa L. | 95 | 1,5 | 75 | 20 |

Pisum arvense L. | 97 | 0,1 | 80 | — |

Trifolium hybridum L. | 97 | 0,5 | 80 | 20 |

Trifolium incarnatum L. | 97 | 0,5 | 80 | 20 |

Trifolium pratense L. | 97 | 0,5 | 80 | 20 |

Trifolium repens var. giganteum | 97 | 0,5 | 80 | 40 |

Trifolium repens L. | 97 | 0,8 | 80 | 20 |

Vicia faba | 97 | 0,1 | 85 | 20 |

Vicia al. ssp. | 97 | 0,5 | 85 | 20 |

B. Opombe:

(a) Trda semena veljajo do navedene najvišje količine za kaliva semena.

(b) Vsa sveža in zdrava semena, ki po predhodnem tretiranju ne kalijo, se štejejo za seme, ki je kalilo.

(c) Seme ni okuženo z Avena fatua in Cuscuta; vendar pa eno seme Avena fatua ali Cuscuta v 100-gramskem vzorcu ne velja za nečistost, če drugi 200-gramski vzorec ni okužen z Avena fatua in Cuscuta.

(d) Masni odstotek semen Alopercurus myosuroides ne presega 0.73.

(e) Masni odstotek semen drugih kmetijskih rastlin ne presega 1; pri vrsti Poa 1 % semen drugih vrst Poa ne velja za nečistost.

C. Posebni pogoji za Lupinus spec.:

(a) Številčni odstotek semen druge barve ne presega 1.

(b) Številčni odstotek grenkih semen pri sortah sladkega volčjega boba ne presega:

3 pri certificiranem semenu prve generacije po osnovnem semenu;

3 pri certificiranem semenu naslednjih generacij po osnovnem semenu.

II. OSNOVNO SEME

Pogoji, določeni v Oddelku I te Priloge, veljajo za osnovno seme ob upoštevanju spodaj navedenih določb:

1. Masni delež semen drugih rastlin ne presega 0-2, od katerih niti odstotek semen drugih kmetijskih rastlin niti odstotek semen plevela ne presega 0-1.

2. Število semen Alopecurus myosuroides ne presega 5 v vzorcu 25 gramov.

3. Lupinus spec.: številčni odstotek grenkih semen pri sortah sladkega volčjega boba ne presega 1.

III. TRGOVSKO SEME

Pogoji, določeni v odstavkih 2 in 3 Oddelka I te Priloge, veljajo za trgovsko seme ob upoštevanju spodaj navedenih določb:

1. Masni odstotek semen drugih kmetijskih rastlin ne presega 3.

2. Pri vrsti Poa 3 % semen drugih vrst Poa ne velja za nečistost.

3. Pri vrsti Vicia se skupno 6 % semen Vicia pannonica, Vicia villosa in sorodne kmetijske vrste ne štejejo za nečiste.

4. Lupinus spec.

(a) Število semen druge barve ne presega 2 %.

(b) Število grenkih semen pri sladkem volčjem bobu ne presega 5 %.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

| Največja masa partije | Najmanjša masa vzorca |

1.Semena velikosti, ki ni manjša od zrna pšenice | 20 metričnih ton | 500 gramov |

2.Semena velikosti, manjše od zrna pšenicet | 10 metričnih ton | 300 gramov |

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------