EUR-Lex Dostop do prava EU
Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 32022R1194
Commission Implementing Regulation (EU) 2022/1194 of 11 July 2022 establishing measures to eradicate and prevent the spread of Clavibacter sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff 1914) Nouioui et al. 2018
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1194 z dne 11. julija 2022 o uvedbi ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja Clavibacter sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff 1914) Nouioui et al. 2018
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1194 z dne 11. julija 2022 o uvedbi ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja Clavibacter sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff 1914) Nouioui et al. 2018
C/2022/4750
UL L 185, 12.7.2022, str. 47–64
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
V veljavi
12.7.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 185/47 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1194
z dne 11. julija 2022
o uvedbi ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja Clavibacter sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff 1914) Nouioui et al. 2018
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 28(1), točke (a) do (h), Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (EU) 2016/2031 zagotavlja podlago za zakonodajo Unije o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin. Ker navedena uredba vzpostavlja nov sklop pravil, z učinkom od 1. januarja 2022 razveljavlja več aktov, ki so temeljili na prejšnjih pravilih za sektor. |
(2) |
Eden od teh razveljavljenih aktov je Direktiva Sveta 93/85/EGS (2), ki določa ukrepe proti škodljivemu organizmu Clavibacter michiganensis (Smith) Davis et al. ssp sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff 1914), pozneje preimenovanemu v Clavibacter sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff 1914) Nouioui et al. 2018 (v nadaljnjem besedilu: zadevni škodljivi organizem), patogenemu povzročitelju krompirjeve obročkaste gnilobe. |
(3) |
Poleg tega je bil od sprejetja navedene direktive dosežen nov znanstveni razvoj v zvezi z biologijo in razširjenostjo zadevnega škodljivega organizma, razvite pa so bile tudi nove metode testiranja za njegovo odkrivanje in identifikacijo ter metode za njegovo izkoreninjenje in preprečevanje njegovega širjenja. |
(4) |
Zato je primerno sprejeti nove ukrepe za rastline Solanum tuberosum L., razen semen (v nadaljnjem besedilu: zadevne rastline), za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma, če se ugotovi njegova navzočnost na ozemlju Unije, in za preprečevanje njegovega širjenja. Vendar so nekateri ukrepi iz Direktive 93/85/EGS, zlasti ukrepi v zvezi z izkoreninjenjem in preprečevanjem širjenja zadevnega škodljivega organizma, še vedno ustrezni in bi zato morali biti določeni. |
(5) |
Pristojni organi držav članic bi morali izvajati letne preiskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na zadevnih rastlinah na svojem ozemlju, da se zagotovi najučinkovitejše in zgodnje odkrivanje tega škodljivega organizma. Pravila o letnih preiskavah bi bilo treba prilagoditi predvideni uporabi zadevnih rastlin za zagotovitev, da se vizualni pregledi, vzorčenje in testiranje izvajajo ob najustreznejšem času in pod najustreznejšimi pogoji za vsako rastlino in njeno uporabo. |
(6) |
V primeru suma navzočnosti zadevnega škodljivega organizma bi moral pristojni organ zadevne države članice izvesti testiranje v skladu z mednarodnimi standardi, da se potrdi ali ovrže navedena navzočnost. |
(7) |
Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjena, bi moral pristojni organ zadevne države članice nemudoma sprejeti ustrezne ukrepe za njegovo izkoreninjenje in preprečevanje njegovega nadaljnjega širjenja. Prvi od takih ukrepov bi morala biti vzpostavitev razmejenega območja. |
(8) |
Določiti bi bilo treba tudi nadaljnje ukrepe za izkoreninjenje. Zadevne rastline, določene za okužene z zadevnim škodljivim organizmom, se ne bi smele saditi na ozemlju Unije, pristojni organ zadevne države članice pa bi moral zagotoviti, da se okužene zadevne rastline uničijo ali drugače odstranijo pod pogoji, ki preprečujejo širjenje zadevnega škodljivega organizma. Določiti bi bilo treba posebne ukrepe v zvezi s testiranjem, vzorčenjem in ukrepi na kraju samem za zagotovitev, da ni prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma. |
(9) |
Za zagotovitev najučinkovitejše zaščite ozemlja Unije pred zadevnim škodljivim organizmom je primerno nekatera območja v Uniji določiti za „zelo okužena območja“. Slednja bi bilo treba opredeliti kot območja, na katerih je število krajev izbruha, ugotovljenih med letnimi preiskavami v neprekinjenem obdobju več kot deset let, pokazalo, da je zadevni škodljivi organizem navzoč na več lokacijah, in na katerih ni mogoče izključiti, da je zadevni škodljivi organizem navzoč tudi na enotah pridelave, ki niso pod uradnim nadzorom. Zato bi morali za premike zadevnih rastlin z navedenih območij na preostalo ozemlje Unije in znotraj njega veljati nekateri pogoji, spremljati pa bi jih moral rastlinski potni list. |
(10) |
Države članice bi morale Komisiji in drugim državam članicam vsakih pet let predložiti poročila o spremembah na svojih zelo okuženih območjih, da bi zagotovile pregled nad izvajanjem navedenih ukrepov v Uniji ter jih po potrebi pregledale in prilagodile. |
(11) |
Primerno je določiti odstopanje od obveznosti obveščanja o navzočnosti zadevnega škodljivega organizma v sistemu EUROPHYT v skladu s členom 32 Izvedbene uredbe (EU) 2019/1715 (3), kadar se zadevni škodljivi organizem nahaja na zelo okuženem območju, saj bi imela zaradi stalnih izbruhov na več lokacijah majhno dodano vrednost. |
(12) |
Ta uredba bi morala začeti veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, da se zagotovi njena čimprejšnja uporaba po razveljavitvi Direktive 93/85/EGS. |
(13) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa ukrepe za izkoreninjenje Clavibacter sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff 1914) Nouioui et al. 2018, povzročitelja krompirjeve obročkaste gnilobe, in preprečevanje njegovega širjenja na ozemlju Unije.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„zadevni škodljivi organizem“ pomeni Clavibacter sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff 1914) Nouioui et al. 2018; |
(2) |
„zadevne rastline“ pomeni rastline Solanum tuberosum L., razen semen; |
(3) |
„samosevne zadevne rastline“ pomeni zadevne rastline, ki se pojavijo na mestih pridelave, ne da bi bile posajene; |
(4) |
„gomolji, namenjeni za saditev na njihovem mestu pridelave“ pomeni gomolje, pridelane na določenem mestu pridelave, ki naj bi trajno ostali na tem mestu in niso namenjeni certificiranju; |
(5) |
„zelo okuženo območje“ pomeni območje v Uniji, na katerem je število krajev izbruha, ugotovljenih med letnimi preiskavami v neprekinjenem obdobju več kot deset let, pokazalo, da je zadevni škodljivi organizem navzoč na več lokacijah, in na katerih ni mogoče izključiti, da je zadevni škodljivi organizem navzoč tudi na enotah pridelave, ki niso pod uradnim nadzorom. |
Člen 3
Letne preiskave
1. Pristojni organi izvedejo letne preiskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na zadevnih rastlinah na svojem ozemlju v skladu z naslednjimi zahtevami:
(a) |
kar zadeva gomolje, razen gomoljev za saditev, preiskave zajemajo:
|
(b) |
kar zadeva gomolje za saditev, razen gomoljev, namenjenih za saditev na njihovem mestu pridelave, preiskave sistematično vključujejo vizualni pregled rastočega posevka in partij v skladišču, vzorčenje v skladišču ali vzorčenje rastočega posevka čim pozneje med uničenjem cime in spravilom; |
(c) |
kar zadeva gomolje, namenjene za saditev na njihovem mestu pridelave, se preiskave izvedejo na podlagi ugotovljenega tveganja v zvezi z navzočnostjo zadevnega škodljivega organizma in vključujejo:
|
(d) |
kar zadeva zadevne rastline, razen gomoljev, se preiskave in vzorčenje rastlin izvedejo v skladu z ustreznimi metodami za identifikacijo zadevnega škodljivega organizma na navedenih rastlinah. |
2. Število, izvor in čas odvzema vzorcev temeljijo na trdnih znanstvenih in statističnih načelih ter biologiji zadevnega škodljivega organizma, pri čemer se upoštevajo posamezni sistemi pridelave krompirja v zadevnih državah članicah.
3. Države članice Komisiji in drugim državam članicam vsako leto do 30. aprila sporočijo rezultate letnih preiskav, opravljenih v predhodnem koledarskem letu. O rezultatih navedenih preiskav poročajo v skladu s predlogo iz Priloge II.
Člen 4
Ukrepi v primeru suma na navzočnost zadevnega škodljivega organizma
1. Pristojni organ zagotovi, da se na vzorcih, odvzetih za namene letnih preiskav, opravijo testi za ugotavljanje navzočnosti iz točke 2.1 Priloge I.
2. Dokler niso na voljo rezultati testov za ugotavljanje navzočnosti, pristojni organ:
(a) |
prepove premike zadevnih rastlin iz vseh posevkov, partij ali pošiljk, iz katerih so bili odvzeti vzorci, razen zadevnih rastlin pod njegovim nadzorom, za katere je bilo ugotovljeno, da ni prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma; |
(b) |
izsledi izvor suma na navzočnost; |
(c) |
izvaja uradni nadzor nad premiki vseh zadevnih rastlin, razen tistih iz točke (a), pridelanih na mestu pridelave, s katerega so bili odvzeti vzorci iz točke (a). |
3. Dokler niso na voljo rezultati testov za ugotavljanje navzočnosti, pristojni organ zagotovi, da se zadržijo in ustrezno shranijo vsi naslednji elementi:
(a) |
vsi preostali vzorčeni gomolji in, kadar je to mogoče, vse preostale vzorčene rastline; |
(b) |
preostali ekstrakti zadevnih rastlin, ekstrakti DNK in dodatno pripravljen material za test; |
(c) |
čista kultura, kadar je to primerno; |
(d) |
vsa ustrezna dokumentacija. |
4. Kadar je sum na navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjen v skladu s točko 1.1 Priloge I, pristojni organ zagotovi, da se na vzorcih, odvzetih za namen preiskav, izvedejo testi iz Priloge I, da se potrdi ali ovrže navzočnost zadevnega škodljivega organizma.
Člen 5
Ukrepi v primeru potrditve navzočnosti zadevnega škodljivega organizma
1. Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjena v skladu s točko 1.2 ali 1.3 Priloge I, se uporabljajo odstavki 2 do 9.
2. Pristojni organ nemudoma vzpostavi razmejeno območje, pri čemer upošteva elemente iz točke 1 Priloge III za določitev morebitnega širjenja zadevnega škodljivega organizma.
3. Razmejeno območje sestavlja okuženo območje in, kadar je to potrebno zaradi fitosanitarnega tveganja, varovalni pas okrog okuženega območja.
4. Okuženo območje vključuje vse naslednje elemente:
(a) |
zadevne rastline, pošiljke in/ali partije, vozila, posode, skladišča ali njihove enote, iz katerih je bil odvzet okužen vzorec zadevne rastline, vse druge predmete, vključno s pakirnim materialom, in mehanizacijo, ki se uporablja za pridelavo, prevoz in skladiščenje navedenih zadevnih rastlin, če je primerno pa tudi mesta pridelave ali enote pridelave, kjer so bile navedene zadevne rastline gojene ali pobrane; |
(b) |
vse vrste elementov iz točke (a), za katere je bilo ugotovljeno, da so verjetno okuženi z zadevnim škodljivim organizmom, ob upoštevanju elementov iz točke 2 Priloge III, prek stikov z okuženimi zadevnimi rastlinami pred spravilom ali po njem ali v istočasnih fazah pridelave. |
5. Pristojni organ določi:
(a) |
elemente iz odstavka 4, točka (a), za okužene; |
(b) |
elemente iz odstavka 4, točka (b), za verjetno okužene. |
6. Gomolji s poreklom z razmejenega območja se s takega območja ne premikajo, razen če se na podlagi testov iz Priloge I dokaže, da so prosti zadevnega škodljivega organizma.
7. Z odstopanjem od člena 32 Izvedbene uredbe (EU) 2019/1715 državam članicam ni treba poslati obvestila o izbruhu v sistem EUROPHYT, če se zadevni škodljivi organizem nahaja na zelo okuženem območju iz Priloge IV.
8. Kadar država članica pošlje obvestilo o izbruhu v sistem EUROPHYT, sosednje države članice, navedene v obvestilu, določijo obseg verjetne okužbe in vzpostavijo razmejeno območje v skladu z odstavki 2, 3 in 4.
9. Pristojni organ zagotovi, da se zadržijo in ustrezno shranijo vsi naslednji elementi:
(a) |
material, določen v členu 4(3), vsaj do zaključka vseh testov; |
(b) |
material, povezan z drugim testom za ugotavljanje navzočnosti in če je primerno z identifikacijskimi testi, do zaključka vseh testov; |
(c) |
če je ustrezno, čisto kulturo zadevnega škodljivega organizma vsaj en mesec po postopku obveščanja iz odstavka 7. |
Člen 6
Ukrepi za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma
1. Zadevne rastline, določene za okužene z zadevnim škodljivim organizmom v skladu s členom 5(5), točka (a), se ne sadijo. Pristojni organ zagotovi, da se okužene zadevne rastline uničijo ali odstranijo na drug način v skladu s točko 1 Priloge V, če se ugotovi, da ni prepoznavnega tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma.
Če so bile zadevne rastline posajene, preden so bile določene za okužene, se posajeni material nemudoma uniči ali odstrani v skladu s točko 1 Priloge V. Enote pridelave, na katerih so bile okužene zadevne rastline posajene, se določijo za okužene.
2. Zadevne rastline, določene za verjetno okužene v skladu s členom 5(5), točka (b), se ne sadijo in se brez poseganja v rezultate testov iz člena 7 za klonsko soroden material pod uradnim nadzorom ustrezno uporabijo ali odstranijo, kot je določeno v točki 2 Priloge V, tako da se ugotovi, da ni prepoznavnega tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma.
Če so bile zadevne rastline posajene, preden so bile določene za verjetno okužene, se posajeni material nemudoma uniči ali se ustrezno uporabi ali odstrani, kot je določeno v točki 2 Priloge V. Enote pridelave, na katerih so bile posajene verjetno okužene zadevne rastline, se določijo za verjetno okužene.
3. Vsa mehanizacija, vozila, posode, skladišča ali njihove enote in vsi drugi predmeti, vključno s pakirnim materialom, ki so določeni za okužene ali verjetno okužene v skladu s členom 5(5), se uničijo ali očistijo in razkužijo z uporabo metod iz točke 3 Priloge V.
4. Poleg ukrepov iz odstavkov 1, 2 in 3 se na razmejenih območjih uporabljajo ukrepi iz točke 4 Priloge V.
Člen 7
Posebni ukrepi testiranja za gomolje za saditev
1. Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjena na enoti pridelave gomoljev za saditev, pristojni organ zagotovi, da se testi iz Priloge I izvedejo na klonsko sorodnih linijah okuženih partij gomoljev ali, kadar je ugotovljena odsotnost klonsko sorodnih linij, na gomoljih ali partijah gomoljev, ki so bili v neposrednem ali posrednem stiku z okuženimi partijami gomoljev.
2. Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjena na enotah pridelave gomoljev za saditev v okviru sheme certificiranja, se testi iz Priloge I izvedejo na vsaki rastlini izvorne klonske selekcije ali na reprezentativnih vzorcih osnovnega semenskega krompirja.
Člen 8
Začasni ukrepi v zvezi s premiki gomoljev zadevnih rastlin s poreklom z zelo okuženega območja
1. Gomolji zadevnih rastlin, razen tistih za saditev, s poreklom z zelo okuženega območja iz Priloge IV, se lahko premestijo z navedenega območja na druga območja ozemlja Unije le, če izpolnjujejo naslednja pogoja:
(a) |
imajo rastlinski potni list; |
(b) |
izvirajo z mesta pridelave, ki so ga registrirali in ga nadzorujejo pristojni organi ter je uradno priznano kot prosto zadevnega škodljivega organizma, ali je bilo na podlagi vzorčenja in testiranja, ki sta se izvedla v skladu s Prilogo I, ugotovljeno, da so prosti zadevnega škodljivega organizma. |
2. Države članice Komisiji in drugim državam članicam vsakih pet let predložijo poročila o spremembah na svojih zelo okuženih območjih.
Člen 9
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 11. julija 2022
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 317, 23.11.2016, str. 4.
(2) Direktiva Sveta 93/85/EGS z dne 4. oktobra 1993 o obvladovanju krompirjeve obročkaste gnilobe (UL L 259, 18.10.1993, str. 1).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1715 z dne 30. septembra 2019 o pravilih za delovanje sistema upravljanja informacij za uradni nadzor in njegovih sistemskih komponent (uredba o IMSOC) (UL L 261, 14.10.2019, str. 37).
PRILOGA I
Shema za teste, ki jih je treba opraviti v skladu s členi 3, 4, 5, 7 in 8
1. SPLOŠNA NAČELA O NAVZOČNOSTI ZADEVNEGA ŠKODLJIVEGA ORGANIZMA
1.1 |
Sum na navzočnost zadevnega škodljivega organizma obstaja, kadar je rezultat prvega testa za ugotavljanje navzočnosti, opravljenega na zadevni rastlini, pozitiven.
Pri simptomatičnem rastlinskem materialu je lahko prvi test za odkrivanje selektivna izolacija. |
1.2 |
Navzočnost zadevnega škodljivega organizma se potrdi na simptomatskih vzorcih zadevnih rastlin v naslednjih primerih:
|
1.3 |
Navzočnost zadevnega škodljivega organizma se potrdi na asimptomatskih vzorcih zadevnih rastlin v naslednjih primerih:
|
2. TESTI
2.1 Testi za ugotavljanje navzočnosti
Testi za ugotavljanje navzočnosti so taki, da dosledno ugotovijo vsaj 104 celic/ml resuspendiranega peleta.
Drugi test za odkrivanje temelji na biološki osnovi ali na drugih nukleotidnih regijah, ki so drugačni kot pri prvem testu za ugotavljanje navzočnosti.
Testi za ugotavljanje navzočnosti so naslednji:
(a) |
imunofluorescenčni testi, kot so opisani v mednarodnih diagnostičnih standardih; |
(b) |
test FISH (van Beuningen et al. (1995) (1)), kot je opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih; |
(c) |
izolacija, kot je opisana v mednarodnih diagnostičnih standardih. Uporabi se ena od naslednjih dveh možnosti:
|
(d) |
konvencionalni test PCR (Pastrik (2000) (2)), kot je opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih; |
(e) |
TaqMan® testi PCR v realnem času z uporabo primerjev in sond:
|
2.2 Identifikacijski testi
Identifikacijski testi so naslednji:
(a) |
imunfluorescenčni test, kot je opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih; |
(b) |
konvencionalni test PCR (Pastrik (2000)), kot je opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih; |
(c) |
TaqMan® testi PCR v realnem času z uporabo primerjev in sond:
|
(d) |
določanje črtne kode DNK, kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih; |
(e) |
MALDI-TOF MS (Zaluga et al. (2011) (6)), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih. |
3. DIAGRAMI POTEKA POSTOPKOV
Diagram poteka št. 1: Diagnostični postopek za navzočnost zadevnega škodljivega organizma v simptomatskih vzorcih zadevne rastline.
a |
Izolacija se lahko uporabi kot prvi ali drugi test za ugotavljanje navzočnosti. Če obstaja sum na navzočnost zadevnega škodljivega organizma na gojišču, se kolonije očistijo, da se pridobijo čiste kulture, na katerih se opravita dva identifikacijska testa. Za potrditev navzočnosti škodljivega organizma morajo biti rezultati obeh identifikacijskih testov pozitivni. |
b |
Tretji test za odkrivanje temelji na drugi biološki osnovi ali drugih nukleotidnih regijah. |
Diagram poteka št. 2: Diagnostični postopek za zadevni škodljivi organizem v asimptomatskih vzorcih zadevne rastline.
a |
Izolacija se ne uporablja. |
b |
Tretji test za ugotavljanje navzočnosti temelji na drugi biološki osnovi ali drugih nukleotidnih regijah. Izolacija se ne uporablja. |
c |
Za vzorce iz točke 1.3(b) je za potrditev navzočnosti zadevnega škodljivega organizma po drugem pozitivnem testu za ugotavljanje navzočnosti potrebna izolacija zadevnega škodljivega organizma iz vzorca, ki ji sledita dva pozitivna identifikacijska testa. |
4. PRIPRAVA VZORCA
4.1 Vzorci asimptomatskih gomoljev
Standardni vzorec vsebuje 200 gomoljev na test. Ustrezen laboratorijski postopek za pripravo ekstrakta iz popkov za določanje škodljivega organizma je opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih.
4.2 Vzorci asimptomatskega rastlinskega materiala, razen gomoljev
Ugotavljanje latentnih okužb se izvede na sestavljenih vzorcih delov stebel. Postopek se lahko uporabi za največ 200 delov stebel iz različnih rastlin v enem vzorcu. Ustrezen laboratorijski postopek za dezinfekcijo in obdelavo delov stebel za pridobitev ekstrakta za ugotavljanje zadevnega škodljivega organizma je opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih.
4.3 Vzorci simptomatske zadevne rastline
Deli tkiva se aseptično odstranijo z žilnega obroča v gomolju ali z žilnih trakov v steblih zadevnih rastlin, ki kažejo simptome venenja. Ustrezen laboratorijski postopek za obdelavo teh tkiv za pridobitev ekstrakta za ugotavljanje zadevnega škodljivega organizma je podrobno opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih.
(1) van Beuningen, A.R., Derks, H., Janse, J.D. (1995). Detection and identification of Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus with special attention to fluorescent in situ hybridization (FISH) using a 16S rRNA targeted oligonucleotide probe. Züchtungs Forschung 1, 266–269.
(2) Pastrik, K.H. (2000). Detection of Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus in potato tubers by multiplex PCR with coamplification of host DNA. European Journal of Plant Pathology, 106, 155–165.
(3) Schaad, W., Berthier-Schaad, Y., Sechler, A., Knorr, D (1999). Detection of Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus in potato tubers by BIOPCR and an automated real-time fluorescence detection system. Plant Disease 83, 1095–1100.
(4) Vreeburg, R., Zendman, A., Pol A., Verheij, E., Nas, M., Kooman-Gersmann, M. (2018). Validation of four real-time TaqMan PCRs for the detection of Ralstonia solanacearum and/or Ralstonia pseudosolanacearum and/or Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus in potato tubers using a statistical regression approach. EPPO Bulletin 48, 86–96.
(5) Massart, S., Nagy, C., Jijakli, M.H. (2014). Development of the simultaneous detection of Ralstonia solanacearum race 3 and Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus in potato tubers by a multiplex real-time PCR assay. European Journal of Plant Pathology 138, 29–37.
(6) Zaluga, J., Heylen, K., Van Hoorde, K., Hoste, B., Vaerenbergh, J., Maes, M., De Vos, P. (2011). GyrB sequence analysis and MALDI-TOF MS as identification tools for plant pathogenic Clavibacter. Systematic and applied microbiology 34, 400–7. 10.1016/j.syapm.2011.05.001.
PRILOGA II
Predloga za preiskavo iz člena 3(3)
Predloga za predstavitev rezultatov preiskave obročkaste gnilobe za letine krompirja v predhodnem koledarskem letu.
Ta tabela se uporablja samo za rezultate preiskave za krompir, pridelan v vaši državi.
DČ |
Kategorija |
Pridelovalna površina (ha) |
Laboratorijsko testiranje |
Vizualni pregled gomoljev (1) |
Vizualni pregledi rastočega posevka (1) |
Druge informacije |
|||||||||
Število vzorcev |
Število partij |
Velikost partij (v t ali ha) |
Obdobje vzorčenja |
Št. pozitivnih |
Število pregledanih vzorcev |
Velikost vzorca |
Št. pozitivnih vzorcev (2) |
Število vizualnih pregledov |
Št. ha |
Št. pozitivnih rezultatov (2) |
|||||
vzorcev |
partij |
||||||||||||||
|
Certificirani gomolji za saditev |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugi gomolji za saditev (navedite) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Jedilni krompir in krompir za predelavo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugi gomolji (navedite) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(1) Razume se kot makroskopski pregled gomoljev ali posevka.
(2) Odkriti so bili simptomi, odvzet je bil vzorec, laboratorijsko testiranje pa je potrdilo navzočnost zadevnega škodljivega organizma.
PRILOGA III
Elementi za določitev možnega širjenja zadevnega škodljivega organizma in za določitev predmetov za verjetno okužene z zadevnim škodljivim organizmom, kot je navedeno v členu 5(2) in členu 5(4), točka (b)
1. |
Elementi, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju možne razširjenosti zadevnega škodljivega organizma, kot je navedeno v členu 5(2), so naslednji:
|
2. |
Elementi, ki jih je treba upoštevati za določitev predmeta za verjetno okuženega z zadevnim škodljivim organizmom v skladu s členom 5(4), točka (b), so naslednji:
|
PRILOGA IV
Seznam zelo okuženih območij iz člena 8
1. |
Ozemlje Poljske. |
2. |
Ozemlje Romunije. |
PRILOGA V
Ukrepi za izkoreninjenje iz člena 6
1. |
Ukrepi za izkoreninjenje iz člena 6(1) so eden ali več od naslednjega:
Preostali odpadki, povezani in nastali z zgoraj navedenim, se odstranijo z uradno odobrenimi metodami v skladu s Prilogo VI. |
2. |
Ustrezna uporaba ali odstranjevanje zadevnih rastlin, določenih za verjetno okužene v skladu s členom 5(5), točka (b), se izvaja pod nadzorom pristojnega organa zadevne države članice. Navedeni pristojni organ odobri naslednje uporabe zadevnih rastlin in z njimi povezano odstranjevanje odpadkov:
|
3. |
Ustrezne metode za čiščenje in razkuževanje predmetov iz člena 6(3) so metode, za katere je bilo ugotovljeno, da ni prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma, in se uporabljajo pod nadzorom pristojnih organov držav članic. |
4. |
Vrsta ukrepov, ki jih morajo izvajati države članice na razmejenem območju, vzpostavljenem v skladu s členom 5(2) in (3), in so navedeni v členu 6(4), vključuje ukrepe iz točk 4.1 in 4.2:
|
PRILOGA VI
Zahteve za uradno odobreno odstranjevanje odpadkov iz točke 1 Priloge V
Uradno odobrene metode odstranjevanja odpadkov iz točke 1 Priloge V izpolnjujejo naslednje zahteve:
1. |
odpadki zadevnih rastlin (vključno z izločenimi gomolji in olupki gomoljev) ter drugi trdni odpadki, povezani z zadevnimi rastlinami (vključno z zemljo, kamni in drugimi ostanki), se odstranijo z eno od naslednjih metod:
Za namene točke (a) se odpadki prepeljejo neposredno na odlagališče v zaprtem sistemu, tako da ni nevarnosti izgube odpadkov. |
2. |
Pred odstranitvijo se iz tekočih odpadkov, ki vsebujejo suspendirane trdne delce, ti delci odstranijo s filtracijo ali postopki posedanja in odložijo v skladu s točko 1.
Tekoči odpadki se nato:
|