EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32022R1194

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1194 z dne 11. julija 2022 o uvedbi ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja Clavibacter sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff 1914) Nouioui et al. 2018

C/2022/4750

UL L 185, 12.7.2022, str. 47–64 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Pravni status dokumenta V veljavi

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2022/1194/oj

12.7.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 185/47


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1194

z dne 11. julija 2022

o uvedbi ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja Clavibacter sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff 1914) Nouioui et al. 2018

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 28(1), točke (a) do (h), Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2016/2031 zagotavlja podlago za zakonodajo Unije o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin. Ker navedena uredba vzpostavlja nov sklop pravil, z učinkom od 1. januarja 2022 razveljavlja več aktov, ki so temeljili na prejšnjih pravilih za sektor.

(2)

Eden od teh razveljavljenih aktov je Direktiva Sveta 93/85/EGS (2), ki določa ukrepe proti škodljivemu organizmu Clavibacter michiganensis (Smith) Davis et al. ssp sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff 1914), pozneje preimenovanemu v Clavibacter sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff 1914) Nouioui et al. 2018 (v nadaljnjem besedilu: zadevni škodljivi organizem), patogenemu povzročitelju krompirjeve obročkaste gnilobe.

(3)

Poleg tega je bil od sprejetja navedene direktive dosežen nov znanstveni razvoj v zvezi z biologijo in razširjenostjo zadevnega škodljivega organizma, razvite pa so bile tudi nove metode testiranja za njegovo odkrivanje in identifikacijo ter metode za njegovo izkoreninjenje in preprečevanje njegovega širjenja.

(4)

Zato je primerno sprejeti nove ukrepe za rastline Solanum tuberosum L., razen semen (v nadaljnjem besedilu: zadevne rastline), za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma, če se ugotovi njegova navzočnost na ozemlju Unije, in za preprečevanje njegovega širjenja. Vendar so nekateri ukrepi iz Direktive 93/85/EGS, zlasti ukrepi v zvezi z izkoreninjenjem in preprečevanjem širjenja zadevnega škodljivega organizma, še vedno ustrezni in bi zato morali biti določeni.

(5)

Pristojni organi držav članic bi morali izvajati letne preiskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na zadevnih rastlinah na svojem ozemlju, da se zagotovi najučinkovitejše in zgodnje odkrivanje tega škodljivega organizma. Pravila o letnih preiskavah bi bilo treba prilagoditi predvideni uporabi zadevnih rastlin za zagotovitev, da se vizualni pregledi, vzorčenje in testiranje izvajajo ob najustreznejšem času in pod najustreznejšimi pogoji za vsako rastlino in njeno uporabo.

(6)

V primeru suma navzočnosti zadevnega škodljivega organizma bi moral pristojni organ zadevne države članice izvesti testiranje v skladu z mednarodnimi standardi, da se potrdi ali ovrže navedena navzočnost.

(7)

Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjena, bi moral pristojni organ zadevne države članice nemudoma sprejeti ustrezne ukrepe za njegovo izkoreninjenje in preprečevanje njegovega nadaljnjega širjenja. Prvi od takih ukrepov bi morala biti vzpostavitev razmejenega območja.

(8)

Določiti bi bilo treba tudi nadaljnje ukrepe za izkoreninjenje. Zadevne rastline, določene za okužene z zadevnim škodljivim organizmom, se ne bi smele saditi na ozemlju Unije, pristojni organ zadevne države članice pa bi moral zagotoviti, da se okužene zadevne rastline uničijo ali drugače odstranijo pod pogoji, ki preprečujejo širjenje zadevnega škodljivega organizma. Določiti bi bilo treba posebne ukrepe v zvezi s testiranjem, vzorčenjem in ukrepi na kraju samem za zagotovitev, da ni prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma.

(9)

Za zagotovitev najučinkovitejše zaščite ozemlja Unije pred zadevnim škodljivim organizmom je primerno nekatera območja v Uniji določiti za „zelo okužena območja“. Slednja bi bilo treba opredeliti kot območja, na katerih je število krajev izbruha, ugotovljenih med letnimi preiskavami v neprekinjenem obdobju več kot deset let, pokazalo, da je zadevni škodljivi organizem navzoč na več lokacijah, in na katerih ni mogoče izključiti, da je zadevni škodljivi organizem navzoč tudi na enotah pridelave, ki niso pod uradnim nadzorom. Zato bi morali za premike zadevnih rastlin z navedenih območij na preostalo ozemlje Unije in znotraj njega veljati nekateri pogoji, spremljati pa bi jih moral rastlinski potni list.

(10)

Države članice bi morale Komisiji in drugim državam članicam vsakih pet let predložiti poročila o spremembah na svojih zelo okuženih območjih, da bi zagotovile pregled nad izvajanjem navedenih ukrepov v Uniji ter jih po potrebi pregledale in prilagodile.

(11)

Primerno je določiti odstopanje od obveznosti obveščanja o navzočnosti zadevnega škodljivega organizma v sistemu EUROPHYT v skladu s členom 32 Izvedbene uredbe (EU) 2019/1715 (3), kadar se zadevni škodljivi organizem nahaja na zelo okuženem območju, saj bi imela zaradi stalnih izbruhov na več lokacijah majhno dodano vrednost.

(12)

Ta uredba bi morala začeti veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, da se zagotovi njena čimprejšnja uporaba po razveljavitvi Direktive 93/85/EGS.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa ukrepe za izkoreninjenje Clavibacter sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff 1914) Nouioui et al. 2018, povzročitelja krompirjeve obročkaste gnilobe, in preprečevanje njegovega širjenja na ozemlju Unije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„zadevni škodljivi organizem“ pomeni Clavibacter sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff 1914) Nouioui et al. 2018;

(2)

„zadevne rastline“ pomeni rastline Solanum tuberosum L., razen semen;

(3)

„samosevne zadevne rastline“ pomeni zadevne rastline, ki se pojavijo na mestih pridelave, ne da bi bile posajene;

(4)

„gomolji, namenjeni za saditev na njihovem mestu pridelave“ pomeni gomolje, pridelane na določenem mestu pridelave, ki naj bi trajno ostali na tem mestu in niso namenjeni certificiranju;

(5)

„zelo okuženo območje“ pomeni območje v Uniji, na katerem je število krajev izbruha, ugotovljenih med letnimi preiskavami v neprekinjenem obdobju več kot deset let, pokazalo, da je zadevni škodljivi organizem navzoč na več lokacijah, in na katerih ni mogoče izključiti, da je zadevni škodljivi organizem navzoč tudi na enotah pridelave, ki niso pod uradnim nadzorom.

Člen 3

Letne preiskave

1.   Pristojni organi izvedejo letne preiskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na zadevnih rastlinah na svojem ozemlju v skladu z naslednjimi zahtevami:

(a)

kar zadeva gomolje, razen gomoljev za saditev, preiskave zajemajo:

(i)

vzorčenje iz partij gomoljev, ki so v skladišču, ali iz rastočega posevka čim pozneje med uničenjem cime in spravilom;

(ii)

vizualni pregled rastočega posevka, pri katerem je mogoče vizualno prepoznati simptome zadevnega škodljivega organizma, in vizualni pregled rezanih gomoljev, kadar je tak pregled primeren za odkrivanje simptomov zadevnega škodljivega organizma;

(b)

kar zadeva gomolje za saditev, razen gomoljev, namenjenih za saditev na njihovem mestu pridelave, preiskave sistematično vključujejo vizualni pregled rastočega posevka in partij v skladišču, vzorčenje v skladišču ali vzorčenje rastočega posevka čim pozneje med uničenjem cime in spravilom;

(c)

kar zadeva gomolje, namenjene za saditev na njihovem mestu pridelave, se preiskave izvedejo na podlagi ugotovljenega tveganja v zvezi z navzočnostjo zadevnega škodljivega organizma in vključujejo:

(i)

vzorčenje iz partij gomoljev, ki so v skladišču, ali iz rastočega posevka čim pozneje med uničenjem cime in spravilom;

(ii)

vizualni pregled rastočega posevka, pri katerem je mogoče vizualno prepoznati simptome zadevnega škodljivega organizma, in vizualni pregled rezanih gomoljev, kadar je tak pregled primeren za odkrivanje simptomov zadevnega škodljivega organizma;

(d)

kar zadeva zadevne rastline, razen gomoljev, se preiskave in vzorčenje rastlin izvedejo v skladu z ustreznimi metodami za identifikacijo zadevnega škodljivega organizma na navedenih rastlinah.

2.   Število, izvor in čas odvzema vzorcev temeljijo na trdnih znanstvenih in statističnih načelih ter biologiji zadevnega škodljivega organizma, pri čemer se upoštevajo posamezni sistemi pridelave krompirja v zadevnih državah članicah.

3.   Države članice Komisiji in drugim državam članicam vsako leto do 30. aprila sporočijo rezultate letnih preiskav, opravljenih v predhodnem koledarskem letu. O rezultatih navedenih preiskav poročajo v skladu s predlogo iz Priloge II.

Člen 4

Ukrepi v primeru suma na navzočnost zadevnega škodljivega organizma

1.   Pristojni organ zagotovi, da se na vzorcih, odvzetih za namene letnih preiskav, opravijo testi za ugotavljanje navzočnosti iz točke 2.1 Priloge I.

2.   Dokler niso na voljo rezultati testov za ugotavljanje navzočnosti, pristojni organ:

(a)

prepove premike zadevnih rastlin iz vseh posevkov, partij ali pošiljk, iz katerih so bili odvzeti vzorci, razen zadevnih rastlin pod njegovim nadzorom, za katere je bilo ugotovljeno, da ni prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma;

(b)

izsledi izvor suma na navzočnost;

(c)

izvaja uradni nadzor nad premiki vseh zadevnih rastlin, razen tistih iz točke (a), pridelanih na mestu pridelave, s katerega so bili odvzeti vzorci iz točke (a).

3.   Dokler niso na voljo rezultati testov za ugotavljanje navzočnosti, pristojni organ zagotovi, da se zadržijo in ustrezno shranijo vsi naslednji elementi:

(a)

vsi preostali vzorčeni gomolji in, kadar je to mogoče, vse preostale vzorčene rastline;

(b)

preostali ekstrakti zadevnih rastlin, ekstrakti DNK in dodatno pripravljen material za test;

(c)

čista kultura, kadar je to primerno;

(d)

vsa ustrezna dokumentacija.

4.   Kadar je sum na navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjen v skladu s točko 1.1 Priloge I, pristojni organ zagotovi, da se na vzorcih, odvzetih za namen preiskav, izvedejo testi iz Priloge I, da se potrdi ali ovrže navzočnost zadevnega škodljivega organizma.

Člen 5

Ukrepi v primeru potrditve navzočnosti zadevnega škodljivega organizma

1.   Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjena v skladu s točko 1.2 ali 1.3 Priloge I, se uporabljajo odstavki 2 do 9.

2.   Pristojni organ nemudoma vzpostavi razmejeno območje, pri čemer upošteva elemente iz točke 1 Priloge III za določitev morebitnega širjenja zadevnega škodljivega organizma.

3.   Razmejeno območje sestavlja okuženo območje in, kadar je to potrebno zaradi fitosanitarnega tveganja, varovalni pas okrog okuženega območja.

4.   Okuženo območje vključuje vse naslednje elemente:

(a)

zadevne rastline, pošiljke in/ali partije, vozila, posode, skladišča ali njihove enote, iz katerih je bil odvzet okužen vzorec zadevne rastline, vse druge predmete, vključno s pakirnim materialom, in mehanizacijo, ki se uporablja za pridelavo, prevoz in skladiščenje navedenih zadevnih rastlin, če je primerno pa tudi mesta pridelave ali enote pridelave, kjer so bile navedene zadevne rastline gojene ali pobrane;

(b)

vse vrste elementov iz točke (a), za katere je bilo ugotovljeno, da so verjetno okuženi z zadevnim škodljivim organizmom, ob upoštevanju elementov iz točke 2 Priloge III, prek stikov z okuženimi zadevnimi rastlinami pred spravilom ali po njem ali v istočasnih fazah pridelave.

5.   Pristojni organ določi:

(a)

elemente iz odstavka 4, točka (a), za okužene;

(b)

elemente iz odstavka 4, točka (b), za verjetno okužene.

6.   Gomolji s poreklom z razmejenega območja se s takega območja ne premikajo, razen če se na podlagi testov iz Priloge I dokaže, da so prosti zadevnega škodljivega organizma.

7.   Z odstopanjem od člena 32 Izvedbene uredbe (EU) 2019/1715 državam članicam ni treba poslati obvestila o izbruhu v sistem EUROPHYT, če se zadevni škodljivi organizem nahaja na zelo okuženem območju iz Priloge IV.

8.   Kadar država članica pošlje obvestilo o izbruhu v sistem EUROPHYT, sosednje države članice, navedene v obvestilu, določijo obseg verjetne okužbe in vzpostavijo razmejeno območje v skladu z odstavki 2, 3 in 4.

9.   Pristojni organ zagotovi, da se zadržijo in ustrezno shranijo vsi naslednji elementi:

(a)

material, določen v členu 4(3), vsaj do zaključka vseh testov;

(b)

material, povezan z drugim testom za ugotavljanje navzočnosti in če je primerno z identifikacijskimi testi, do zaključka vseh testov;

(c)

če je ustrezno, čisto kulturo zadevnega škodljivega organizma vsaj en mesec po postopku obveščanja iz odstavka 7.

Člen 6

Ukrepi za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma

1.   Zadevne rastline, določene za okužene z zadevnim škodljivim organizmom v skladu s členom 5(5), točka (a), se ne sadijo. Pristojni organ zagotovi, da se okužene zadevne rastline uničijo ali odstranijo na drug način v skladu s točko 1 Priloge V, če se ugotovi, da ni prepoznavnega tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma.

Če so bile zadevne rastline posajene, preden so bile določene za okužene, se posajeni material nemudoma uniči ali odstrani v skladu s točko 1 Priloge V. Enote pridelave, na katerih so bile okužene zadevne rastline posajene, se določijo za okužene.

2.   Zadevne rastline, določene za verjetno okužene v skladu s členom 5(5), točka (b), se ne sadijo in se brez poseganja v rezultate testov iz člena 7 za klonsko soroden material pod uradnim nadzorom ustrezno uporabijo ali odstranijo, kot je določeno v točki 2 Priloge V, tako da se ugotovi, da ni prepoznavnega tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma.

Če so bile zadevne rastline posajene, preden so bile določene za verjetno okužene, se posajeni material nemudoma uniči ali se ustrezno uporabi ali odstrani, kot je določeno v točki 2 Priloge V. Enote pridelave, na katerih so bile posajene verjetno okužene zadevne rastline, se določijo za verjetno okužene.

3.   Vsa mehanizacija, vozila, posode, skladišča ali njihove enote in vsi drugi predmeti, vključno s pakirnim materialom, ki so določeni za okužene ali verjetno okužene v skladu s členom 5(5), se uničijo ali očistijo in razkužijo z uporabo metod iz točke 3 Priloge V.

4.   Poleg ukrepov iz odstavkov 1, 2 in 3 se na razmejenih območjih uporabljajo ukrepi iz točke 4 Priloge V.

Člen 7

Posebni ukrepi testiranja za gomolje za saditev

1.   Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjena na enoti pridelave gomoljev za saditev, pristojni organ zagotovi, da se testi iz Priloge I izvedejo na klonsko sorodnih linijah okuženih partij gomoljev ali, kadar je ugotovljena odsotnost klonsko sorodnih linij, na gomoljih ali partijah gomoljev, ki so bili v neposrednem ali posrednem stiku z okuženimi partijami gomoljev.

2.   Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjena na enotah pridelave gomoljev za saditev v okviru sheme certificiranja, se testi iz Priloge I izvedejo na vsaki rastlini izvorne klonske selekcije ali na reprezentativnih vzorcih osnovnega semenskega krompirja.

Člen 8

Začasni ukrepi v zvezi s premiki gomoljev zadevnih rastlin s poreklom z zelo okuženega območja

1.   Gomolji zadevnih rastlin, razen tistih za saditev, s poreklom z zelo okuženega območja iz Priloge IV, se lahko premestijo z navedenega območja na druga območja ozemlja Unije le, če izpolnjujejo naslednja pogoja:

(a)

imajo rastlinski potni list;

(b)

izvirajo z mesta pridelave, ki so ga registrirali in ga nadzorujejo pristojni organi ter je uradno priznano kot prosto zadevnega škodljivega organizma, ali je bilo na podlagi vzorčenja in testiranja, ki sta se izvedla v skladu s Prilogo I, ugotovljeno, da so prosti zadevnega škodljivega organizma.

2.   Države članice Komisiji in drugim državam članicam vsakih pet let predložijo poročila o spremembah na svojih zelo okuženih območjih.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. julija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 317, 23.11.2016, str. 4.

(2)  Direktiva Sveta 93/85/EGS z dne 4. oktobra 1993 o obvladovanju krompirjeve obročkaste gnilobe (UL L 259, 18.10.1993, str. 1).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1715 z dne 30. septembra 2019 o pravilih za delovanje sistema upravljanja informacij za uradni nadzor in njegovih sistemskih komponent (uredba o IMSOC) (UL L 261, 14.10.2019, str. 37).


PRILOGA I

Shema za teste, ki jih je treba opraviti v skladu s členi 3, 4, 5, 7 in 8

1.   SPLOŠNA NAČELA O NAVZOČNOSTI ZADEVNEGA ŠKODLJIVEGA ORGANIZMA

1.1

Sum na navzočnost zadevnega škodljivega organizma obstaja, kadar je rezultat prvega testa za ugotavljanje navzočnosti, opravljenega na zadevni rastlini, pozitiven.

Pri simptomatičnem rastlinskem materialu je lahko prvi test za odkrivanje selektivna izolacija.

1.2

Navzočnost zadevnega škodljivega organizma se potrdi na simptomatskih vzorcih zadevnih rastlin v naslednjih primerih:

(a)

kadar je prvi test za odkrivanje selektivna izolacija, pri kateri dobimo kolonije značilne morfologije: pozitivni rezultati se pridobijo pri dveh identifikacijskih testih;

(b)

kadar prvi test za odkrivanje ni selektivna izolacija:

(i)

pozitivni rezultati se pridobijo pri dveh identifikacijskih testih po selektivni izolaciji vzorca;

(ii)

pozitivni rezultati se pridobijo z drugim testom za ugotavljanje navzočnosti, ki ni selektivna izolacija.

1.3

Navzočnost zadevnega škodljivega organizma se potrdi na asimptomatskih vzorcih zadevnih rastlin v naslednjih primerih:

(a)

kadar je rezultat pri drugem testu za ugotavljanje navzočnosti pozitiven, pod pogojem, da je prvi ali drugi test za ugotavljanje navzočnosti molekularni (na podlagi DNA) test (TaqMan® test PCR v realnem času ali konvencionalni test PCR);

(b)

za vzorce, odvzete v državi članici ali na območju države članice, kjer pojav zadevnega škodljivega organizma ni znan, in vzorce, ki izvirajo iz druge države članice: če je pozitivni rezultat pri drugem testu za ugotavljanje navzočnosti v skladu s točko (a) in so rezultati pozitivni pri dveh identifikacijskih testih, opravljenih po selektivni izolaciji vzorca.

2.   TESTI

2.1   Testi za ugotavljanje navzočnosti

Testi za ugotavljanje navzočnosti so taki, da dosledno ugotovijo vsaj 104 celic/ml resuspendiranega peleta.

Drugi test za odkrivanje temelji na biološki osnovi ali na drugih nukleotidnih regijah, ki so drugačni kot pri prvem testu za ugotavljanje navzočnosti.

Testi za ugotavljanje navzočnosti so naslednji:

(a)

imunofluorescenčni testi, kot so opisani v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(b)

test FISH (van Beuningen et al. (1995) (1)), kot je opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(c)

izolacija, kot je opisana v mednarodnih diagnostičnih standardih. Uporabi se ena od naslednjih dveh možnosti:

(i)

neposredna izolacija na polselektivnem (ali neselektivnem) gojišču, kot je opisana v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(ii)

izolacija po obogatitvi z biotestom, kot je opisana v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(d)

konvencionalni test PCR (Pastrik (2000) (2)), kot je opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(e)

TaqMan® testi PCR v realnem času z uporabo primerjev in sond:

(i)

Schaad et al. (1999) (3), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(ii)

Vreeburg et al. (2018) (4) (t. i. test NYtor), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(iii)

Gudmestad et al. (2009) s prilagoditvijo Vreeburg et al., (2018)4, kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(iv)

Massart et al. (2014) (5), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih.

2.2   Identifikacijski testi

Identifikacijski testi so naslednji:

(a)

imunfluorescenčni test, kot je opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(b)

konvencionalni test PCR (Pastrik (2000)), kot je opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(c)

TaqMan® testi PCR v realnem času z uporabo primerjev in sond:

(i)

Schaad et al. (1999), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(ii)

Vreeburg et al. (2018) (t. i. test NYtor), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(iii)

Gudmestad et al. (2009) s prilagoditvijo Vreeburg et al., (2018), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(iv)

Massart et al. (2014), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(d)

določanje črtne kode DNK, kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(e)

MALDI-TOF MS (Zaluga et al. (2011) (6)), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih.

3.   DIAGRAMI POTEKA POSTOPKOV

Diagram poteka št. 1: Diagnostični postopek za navzočnost zadevnega škodljivega organizma v simptomatskih vzorcih zadevne rastline.

Image 1

a

Izolacija se lahko uporabi kot prvi ali drugi test za ugotavljanje navzočnosti. Če obstaja sum na navzočnost zadevnega škodljivega organizma na gojišču, se kolonije očistijo, da se pridobijo čiste kulture, na katerih se opravita dva identifikacijska testa. Za potrditev navzočnosti škodljivega organizma morajo biti rezultati obeh identifikacijskih testov pozitivni.

b

Tretji test za odkrivanje temelji na drugi biološki osnovi ali drugih nukleotidnih regijah.

Diagram poteka št. 2: Diagnostični postopek za zadevni škodljivi organizem v asimptomatskih vzorcih zadevne rastline.

Image 2

a

Izolacija se ne uporablja.

b

Tretji test za ugotavljanje navzočnosti temelji na drugi biološki osnovi ali drugih nukleotidnih regijah. Izolacija se ne uporablja.

c

Za vzorce iz točke 1.3(b) je za potrditev navzočnosti zadevnega škodljivega organizma po drugem pozitivnem testu za ugotavljanje navzočnosti potrebna izolacija zadevnega škodljivega organizma iz vzorca, ki ji sledita dva pozitivna identifikacijska testa.

4.   PRIPRAVA VZORCA

4.1   Vzorci asimptomatskih gomoljev

Standardni vzorec vsebuje 200 gomoljev na test. Ustrezen laboratorijski postopek za pripravo ekstrakta iz popkov za določanje škodljivega organizma je opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih.

4.2   Vzorci asimptomatskega rastlinskega materiala, razen gomoljev

Ugotavljanje latentnih okužb se izvede na sestavljenih vzorcih delov stebel. Postopek se lahko uporabi za največ 200 delov stebel iz različnih rastlin v enem vzorcu. Ustrezen laboratorijski postopek za dezinfekcijo in obdelavo delov stebel za pridobitev ekstrakta za ugotavljanje zadevnega škodljivega organizma je opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih.

4.3   Vzorci simptomatske zadevne rastline

Deli tkiva se aseptično odstranijo z žilnega obroča v gomolju ali z žilnih trakov v steblih zadevnih rastlin, ki kažejo simptome venenja. Ustrezen laboratorijski postopek za obdelavo teh tkiv za pridobitev ekstrakta za ugotavljanje zadevnega škodljivega organizma je podrobno opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih.


(1)  van Beuningen, A.R., Derks, H., Janse, J.D. (1995). Detection and identification of Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus with special attention to fluorescent in situ hybridization (FISH) using a 16S rRNA targeted oligonucleotide probe. Züchtungs Forschung 1, 266–269.

(2)  Pastrik, K.H. (2000). Detection of Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus in potato tubers by multiplex PCR with coamplification of host DNA. European Journal of Plant Pathology, 106, 155–165.

(3)  Schaad, W., Berthier-Schaad, Y., Sechler, A., Knorr, D (1999). Detection of Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus in potato tubers by BIOPCR and an automated real-time fluorescence detection system. Plant Disease 83, 1095–1100.

(4)  Vreeburg, R., Zendman, A., Pol A., Verheij, E., Nas, M., Kooman-Gersmann, M. (2018). Validation of four real-time TaqMan PCRs for the detection of Ralstonia solanacearum and/or Ralstonia pseudosolanacearum and/or Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus in potato tubers using a statistical regression approach. EPPO Bulletin 48, 86–96.

(5)  Massart, S., Nagy, C., Jijakli, M.H. (2014). Development of the simultaneous detection of Ralstonia solanacearum race 3 and Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus in potato tubers by a multiplex real-time PCR assay. European Journal of Plant Pathology 138, 29–37.

(6)  Zaluga, J., Heylen, K., Van Hoorde, K., Hoste, B., Vaerenbergh, J., Maes, M., De Vos, P. (2011). GyrB sequence analysis and MALDI-TOF MS as identification tools for plant pathogenic Clavibacter. Systematic and applied microbiology 34, 400–7. 10.1016/j.syapm.2011.05.001.


PRILOGA II

Predloga za preiskavo iz člena 3(3)

Predloga za predstavitev rezultatov preiskave obročkaste gnilobe za letine krompirja v predhodnem koledarskem letu.

Ta tabela se uporablja samo za rezultate preiskave za krompir, pridelan v vaši državi.

Kategorija

Pridelovalna površina (ha)

Laboratorijsko testiranje

Vizualni pregled gomoljev  (1)

Vizualni pregledi rastočega posevka  (1)

Druge informacije

Število vzorcev

Število partij

Velikost partij (v t ali ha)

Obdobje vzorčenja

Št. pozitivnih

Število pregledanih vzorcev

Velikost vzorca

Št. pozitivnih vzorcev  (2)

Število vizualnih pregledov

Št. ha

Št. pozitivnih rezultatov  (2)

vzorcev

partij

 

Certificirani gomolji za saditev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Drugi gomolji za saditev (navedite)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Jedilni krompir in krompir za predelavo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Drugi gomolji (navedite)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


(1)  Razume se kot makroskopski pregled gomoljev ali posevka.

(2)  Odkriti so bili simptomi, odvzet je bil vzorec, laboratorijsko testiranje pa je potrdilo navzočnost zadevnega škodljivega organizma.


PRILOGA III

Elementi za določitev možnega širjenja zadevnega škodljivega organizma in za določitev predmetov za verjetno okužene z zadevnim škodljivim organizmom, kot je navedeno v členu 5(2) in členu 5(4), točka (b)

1.

Elementi, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju možne razširjenosti zadevnega škodljivega organizma, kot je navedeno v členu 5(2), so naslednji:

(a)

bližina drugih mest pridelave, kjer se pridelujejo zadevne rastline ali druge gostiteljske rastline;

(b)

skupna pridelava in uporaba razmnoževalnega materiala semenskega krompirja.

2.

Elementi, ki jih je treba upoštevati za določitev predmeta za verjetno okuženega z zadevnim škodljivim organizmom v skladu s členom 5(4), točka (b), so naslednji:

(a)

zadevne rastline, pridelane na mestu pridelave, ki je določeno za okuženo v skladu s členom 5(5), točka (a);

(b)

mesta pridelave z določeno proizvodno povezavo z zadevnimi rastlinami, določenimi za okužene v skladu s členom 5(5), točka (a), vključno s tistimi, ki neposredno ali prek skupnega izvajalca souporabljajo proizvodno opremo in objekte;

(c)

zadevne rastline, pridelane na mestih pridelave iz točke (b) ali prisotne na takih mestih pridelave v obdobju, ko so bile zadevne rastline, določene za okužene v skladu s členom 5(5), točka (a), prisotne na mestu pridelave iz točke (a);

(d)

prostori, kjer se rokuje z zadevnimi rastlinami z mest pridelave iz točk (a), (b) in (c);

(e)

vsi stroji, vozila, posode, skladišča ali njihovi deli in vsi drugi predmeti, vključno s pakirnim materialom, ki so morda prišli v stik z zadevnimi rastlinami, ki so bile določene za okužene v skladu s členom 5(5), točka (a);

(f)

vse zadevne rastline, uskladiščene v katerem koli objektu ali predmetu iz točke (e) ali v stiku z njim, pred čiščenjem in razkuževanjem teh objektov in predmetov;

(g)

glede na rezultat testiranja v skladu s členom 7 tiste zadevne rastline, ki so klonsko povezane z zadevnimi rastlinami, določenimi za okužene v skladu s členom 5(5), točka (a), in za katere se kljub morebitnemu negativnemu testu na zadevni škodljivi organizem zdi, da so verjetno okužene zaradi klonske povezave. Lahko se opravi testiranje sort, da se preveri istovetnost okuženih in klonsko sorodnih gomoljev ali rastlin;

(h)

mesta pridelave zadevnih rastlin iz točke (g).


PRILOGA IV

Seznam zelo okuženih območij iz člena 8

1.

Ozemlje Poljske.

2.

Ozemlje Romunije.

PRILOGA V

Ukrepi za izkoreninjenje iz člena 6

1.

Ukrepi za izkoreninjenje iz člena 6(1) so eden ali več od naslednjega:

(a)

uporaba za živalsko krmo po toplotni obdelavi tako, da ni nobene nevarnosti za preživetje zadevnega škodljivega organizma;

(b)

odlaganje na uradno odobrenem mestu, namenjenem za odlaganje odpadkov, kjer ni prepoznavne nevarnosti, da bi zadevni škodljivi organizem prišel v okolje kmetijskih zemljišč, npr. s pronicanjem;

(c)

sežiganje;

(d)

industrijska predelava z neposredno in takojšnjo dostavo v predelovalni obrat z uradno odobrenimi napravami za odstranjevanje odpadkov, za katero je dokazano, da ne predstavlja nobene prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma, ter sistemom za čiščenje in razkuževanje vsaj vozil, ki odhajajo;

(e)

drugi ukrepi, če je bilo ugotovljeno, da ni prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma; o takih ukrepih in njihovi utemeljitvi je treba obvestiti Komisijo in druge države članice.

Preostali odpadki, povezani in nastali z zgoraj navedenim, se odstranijo z uradno odobrenimi metodami v skladu s Prilogo VI.

2.

Ustrezna uporaba ali odstranjevanje zadevnih rastlin, določenih za verjetno okužene v skladu s členom 5(5), točka (b), se izvaja pod nadzorom pristojnega organa zadevne države članice. Navedeni pristojni organ odobri naslednje uporabe zadevnih rastlin in z njimi povezano odstranjevanje odpadkov:

(a)

uporabo kot gomolji za prehrano, pakirani za neposredno dobavo in brez prepakiranja, na kraju z ustreznimi napravami za odstranjevanje odpadkov. Gomolji za saditev so lahko na istem kraju le, če so ločeni, ali po čiščenju in razkuževanju, ali

(b)

uporaba kot gomolji za industrijsko predelavo, namenjeni za neposredno in takojšnjo dostavo v predelovalni obrat, ki mora imeti ustrezne naprave za odstranjevanje odpadkov ter sistem za čiščenje in razkuževanje vsaj vozil, ki odhajajo, ali

(c)

drug način uporabe ali odstranitve, če je ugotovljeno, da ne predstavlja nobene prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma, in je to odobril navedeni pristojni organ.

3.

Ustrezne metode za čiščenje in razkuževanje predmetov iz člena 6(3) so metode, za katere je bilo ugotovljeno, da ni prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma, in se uporabljajo pod nadzorom pristojnih organov držav članic.

4.

Vrsta ukrepov, ki jih morajo izvajati države članice na razmejenem območju, vzpostavljenem v skladu s členom 5(2) in (3), in so navedeni v členu 6(4), vključuje ukrepe iz točk 4.1 in 4.2:

4.1

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti na mestih pridelave, ki so določena za okužena v skladu s členom 5(5), točka (a):

4.1.1

Na enoti pridelave, določeni za okuženo v skladu s členom 5(5), točka (a), se sprejmejo vsi ukrepi iz točk 1, 2 in 3 ali vsi ukrepi iz točk 4 in 5:

(1)

v prvih treh rastnih letih po letu, v katerem je bila določena okužba, odstranitev samosevnih zadevnih rastlin in prepoved sajenja zadevnih rastlin, vključno s semeni, ali kmetijskih rastlin, pri katerih je bila dokazana nevarnost prenašanja zadevnega škodljivega organizma;

(2)

od četrtega leta po letu, v katerem je bila določena okužba, po izpolnitvi pogojev iz točke 1 in pod pogojem, da je bilo med uradnim nadzorom na enoti pridelave vsaj dve zaporedni rastni leti pred sajenjem ugotovljeno, da je prosta samosevnih zadevnih rastlin, se dovoli samo pridelava gomoljev, ki niso namenjeni saditvi, pobrani gomolji pa se testirajo v skladu s Prilogo I;

(3)

po prvi pridelavi gomoljev iz točke 2 in po ustreznem vsaj dvoletnem kolobarju, če se nameravajo pridelovati gomolji za saditev, se zadevne rastline lahko sadijo za pridelavo gomoljev za saditev ali drugih gomoljev, izvede pa se tudi preiskava, kot je določeno v členu 3; ali

(4)

v prvih štirih rastnih letih po letu, v katerem je bila določena okužba, odstranitev samosevnih zadevnih rastlin in vzdrževanje enote pridelave v prahi ali kot trajni pašnik s pogosto nizko košnjo ali intenzivno pašo;

(5)

od petega leta po letu, v katerem je bila določena okužba, in pod pogojem, da je bila izpolnjena točka 1 in da je bilo med uradnim nadzorom vsaj dve zaporedni rastni leti pred sajenjem ugotovljeno, da je enota pridelave prosta samosevnih zadevnih rastlin, se dovoli pridelava gomoljev za saditev in drugih gomoljev, pobrani gomolji pa se testirajo v skladu s Prilogo I.

4.1.2

Na vseh drugih enotah pridelave na okuženem mestu pridelave in pod pogojem, da je pristojni organ za vsako rastno leto ugotovil, da je bilo tveganje za samosevne zadevne rastline odpravljeno in da je bilo na vsaki enoti pridelave zadevnih rastlin izvedeno testiranje pobranih zadevnih rastlin v skladu s Prilogo I, se uporabljajo naslednji ukrepi:

(1)

v rastnem letu po letu, v katerem je bila določena okužba, se zadevne rastline, vključno s semeni, ne sadijo oziroma se certificirani gomolji za saditev lahko posadijo samo za pridelavo gomoljev, razen gomoljev za saditev;

(2)

v drugem rastnem letu po letu, v katerem je bila določena okužba, se za pridelavo gomoljev za saditev ali drugih gomoljev posadijo samo certificirani gomolji za saditev ali gomolji za saditev, uradno testirani na odsotnost zadevnega škodljivega organizma in pridelani pod uradnim nadzorom na mestih pridelave, ki niso navedena v točki 4;

(3)

vsaj tretje rastno leto po letu, v katerem je bila določena okužba, se za pridelavo gomoljev za saditev ali drugih gomoljev posadijo samo certificirani gomolji za saditev ali gomolji za saditev, pridelani pod uradnim nadzorom iz certificiranih gomoljev za saditev;

(4)

v vsakem rastnem letu iz točk 1, 2 in 3 se sprejmejo ukrepi za odstranitev samosevnih zadevnih rastlin, če so prisotne, na vsaki enoti pridelave zadevnih rastlin pa se pobrane zadevne rastline testirajo, kot je navedeno v Prilogi I.

4.1.3

Takoj po določitvi okužbe v skladu s členom 5(5) in po prvem naslednjem rastnem letu se vsa mehanizacija in skladiščni prostori na mestu pridelave, ki so vključeni v proizvodnjo zadevnih rastlin, po potrebi očistijo in razkužijo z uporabo ustreznih metod iz točke 3.

4.1.4

Na enoti pridelave zaščitenega posevka, določeni za okuženo v skladu s členom 5, točka 5(a), kjer je rastni substrat mogoče v celoti zamenjati:

(1)

zadevne rastline, vključno s semeni, se ne sadijo, razen če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

odstranitev zadevnega škodljivega organizma,

(b)

odstranitev vsega gostiteljskega rastlinskega materiala,

(c)

popolna sprememba rastnega substrata ter čiščenje in razkuževanje enote pridelave in celotne opreme,

(d)

odobritev pridelave zadevne rastline s strani pristojnih organov;

(2)

zadevna rastlina se prideluje iz certificiranih gomoljev za saditev ali iz minigomoljev ali mikrorastlin, pridobljenih iz testiranih virov.

4.2.

Države članice na razmejenem območju poleg ukrepov iz točke 4.1 sprejmejo naslednje ukrepe:

(1)

takoj po določitvi okužbe zagotovijo, da se vsa mehanizacija in skladiščni prostori na takih mestih pridelave, vključeni v pridelavo zadevne rastline, očistijo in razkužijo, kot je to primerno, z uporabo ustreznih metod iz točke 3;

(2)

takoj in vsaj tri rastna leta po določitvi okužbe:

(a)

zagotovijo, da njihovi pristojni organi nadzorujejo prostore, kjer se pridelujejo, skladiščijo ali obdelujejo gomolji, ter mesta pridelave, ki po pogodbi upravljajo mehanizacijo za zadevne rastline;

(b)

zahtevajo sajenje samo certificiranih gomoljev za saditev ali gomoljev za saditev, pridelanih pod uradnim nadzorom, za vse posevke zadevnih rastlin na navedenem območju, in testiranje po spravilu gomoljev za saditev, pridelanih na mestih pridelave, ki so določena za verjetno okužena v skladu s členom 5(5), točka (b);

(c)

zahtevajo, da je ravnanje z zalogami pobranih gomoljev za saditev ločeno od zalog drugih gomoljev na vseh mestih pridelave na razmejenem območju ali da se med ravnanjem z zalogami gomoljev za saditev izvedeta čiščenje in razkuževanje;

(d)

izvedejo letno preiskavo, kot je določeno v členu 3(1);

(3)

po potrebi izdelajo program za zamenjavo vseh zalog gomoljev za saditev v ustreznem časovnem obdobju.


PRILOGA VI

Zahteve za uradno odobreno odstranjevanje odpadkov iz točke 1 Priloge V

Uradno odobrene metode odstranjevanja odpadkov iz točke 1 Priloge V izpolnjujejo naslednje zahteve:

1.

odpadki zadevnih rastlin (vključno z izločenimi gomolji in olupki gomoljev) ter drugi trdni odpadki, povezani z zadevnimi rastlinami (vključno z zemljo, kamni in drugimi ostanki), se odstranijo z eno od naslednjih metod:

(a)

odlaganjem na uradno odobrenem mestu, namenjenem za odstranjevanje odpadkov, kjer ni prepoznavne nevarnosti, da bi zadevni škodljivi organizem prišel v okolje kmetijskih zemljišč, vključno s pronicanjem;

(b)

sežiganjem;

(c)

drugimi ukrepi, če je bilo ugotovljeno, da ni prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma; o takih ukrepih se uradno obvestijo Komisija in druge države članice.

Za namene točke (a) se odpadki prepeljejo neposredno na odlagališče v zaprtem sistemu, tako da ni nevarnosti izgube odpadkov.

2.

Pred odstranitvijo se iz tekočih odpadkov, ki vsebujejo suspendirane trdne delce, ti delci odstranijo s filtracijo ali postopki posedanja in odložijo v skladu s točko 1.

Tekoči odpadki se nato:

(a)

segrejejo na najmanj 60 °C v celotnem volumnu najmanj 30 minut pred odlaganjem ali

(b)

odstranijo na drug način, ki je predmet uradne odobritve, in pod uradnim nadzorom tako, da ni prepoznavne nevarnosti, da bi odpadki lahko prišli v stik s kmetijskim zemljiščem.


Na vrh