31997L0011

Direktiva Sveta 97/11/ES

z dne 3. marca 1997

o spremembi Direktive 85/337/EGS o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 130s(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [3],

v skladu s postopkom, določenim v členu 189c Pogodbe [4],

(1) ker je cilj Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje [5] zagotoviti pristojnim organom ustrezne informacije, ki jim bodo omogočile sprejeti odločitev o posameznem projektu ob popolnem poznavanju verjetnega pomembnega vpliva projekta na okolje; ker je postopek presoje temeljno sredstvo okoljske politike, kakor jo določata člen 130r Pogodbe in Peti program Skupnosti o politiki in ukrepanju v zvezi z okoljem in trajnostnim razvojem;

(2) ker okoljska politika Skupnosti, skladno s členom 130r(2) Pogodbe, temelji na previdnostnem načelu in na načelu, da bi se morali izvajati preventivni ukrepi, da bi morala biti okoljska škoda prednostno odpravljena pri izvoru in da bi moral onesnaževalec plačati;

(3) ker bi se morala uskladiti glavna načela presoje vplivov na okolje in ker lahko države članice določijo strožja pravila za varstvo okolja;

(4) ker izkušnje, pridobljene pri presoji vplivov na okolje, kakor so zapisane v poročilu o izvajanju Direktive 85/337/EGS, ki jo je Komisija sprejela 2. aprila 1993, kažejo, da je treba uvesti določbe, ki bodo razjasnile, dopolnile in izboljšale pravila o postopku presoje, da bi zagotovili bolj usklajeno in učinkovito uporabo direktive;

(5) ker bi morali biti projekti, za katere se zahteva presoja, predmet zahteve po pridobitvi soglasja za izvedbo; ker je treba presojo opraviti, preden je izdano tako soglasje;

(6) ker je primerno, da se dopolnjuje seznam projektov, ki imajo pomemben vpliv na okolje in ki morajo biti zato praviloma predmet sistematične presoje;

(7) ker druge vrste projektov morda nimajo pomembnega vpliva na okolje prav v vsakem primeru; ker bi se morali takšni projekti presojati, kadar države članice menijo, da bodo verjetno pomembno vplivali na okolje;

(8) ker lahko države članice določijo pragove ali merila za namen odločanja o tem, kateri izmed takih projektov so predmet presoje na temelju pomembnosti njihovega vpliva na okolje; ker se od držav članic ne bi smelo zahtevati, da od primera do primera preverjajo projekte pod temi pragovi ali zunaj teh meril;

(9) ker bi morale države članice, ko postavljajo take pragove ali merila ali ko od primera do primera preverjajo projekte za namen odločanja o tem, kateri projekti morajo biti predmet presoje na temelju pomembnosti njihovega vpliva na okolje, upoštevati ustrezna izbirna merila, ki jih določa ta direktiva; ker so države članice skladno z načelom subsidiarnosti v najboljšem položaju, da uporabijo ta merila v posebnih primerih;

(10) ker iz obstoja lokacijskega kriterija, ki zadeva posebno zaščito področij, ki jih določijo države članice skladno z direktivama Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju divjih ptic [6] in 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst [7] ni nujno razvidno, da morajo biti projekti na teh področjih samodejno presojani skladno s to direktivo;

(11) ker je primerno uvesti postopek, ki bi nosilcu projekta omogočil pridobitev mnenja pristojnih organov o vsebini in obsegu informacij, ki jih je treba obdelati in priskrbeti za presojo; ker lahko države članice v okviru tega postopka zahtevajo, da nosilec projekta med drugim predloži drugačne rešitve za projekte, za katere namerava vložiti prošnjo;

(12) ker je zaželeno okrepiti določbe, ki zadevajo presojo čezmejnih vplivov na okolje, da bi na ta način upoštevali dogajanja na mednarodni ravni;

(13) ker je Skupnost podpisala Konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje dne 25. februarja 1991,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 85/337/EGS se spremeni kakor sledi:

1. Člen 2(1) se nadomesti z naslednjim:

"1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so pred izdajo soglasja projekti, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, med drugim zaradi svoje narave, velikosti ali lokacije, predmet zahteve za izdajo soglasja za izvedbo in presojo njihovih vplivov. Ti projekti so opredeljeni v členu 4.";

2. V člen 2 se vstavi naslednji odstavek:

"2a. Države članice lahko določijo enotni postopek, da bi izpolnile zahteve te direktive in zahteve Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja 1.

1 UL L 257, 10.10.1996, str. 26.";

3. Prvi pododstavek člena 2(3) se glasi kakor sledi:

"3. Brez poseganja v člen 7 lahko države članice v izjemnih primerih določen projekt v celoti ali delno izvzamejo iz določb v tej direktivi.";

4. V členu 2(3)(c) se besede "kjer je primerno" nadomestijo z besedami "kjer se lahko uporabi";

5. Člen 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Člen 3

Presoja vplivov na okolje na primeren način glede na vsak posamezni primer in skladno s členi 4 do 11 opredeli, opiše in presodi neposredne in posredne vplive projekta na naslednje dejavnike:

ljudi, živalstvo in rastlinstvo;

tla, vodo, zrak, podnebje in krajino;

materialno lastnino in kulturno dediščino;

medsebojne vplive dejavnikov, navedenih v prvi, drugi in tretji alineji.";

6. Člen 4 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Člen 4

1. Ob upoštevanju člena 2(3) se projekte, ki so našteti v Prilogi I, presoja skladno s členi 5 do 10.

2. Ob upoštevanju člena 2(3) države članice za projekte, ki so našteti v Prilogi II, s:

(a) preverjanjem za vsak primer posebej,

ali

(b) pragovi ali merili, ki jih postavi država članica

odločijo, ali se bo projekt presojal skladno s členi 5 do 10.

Države članice se lahko odločijo za uporabo obeh postopkov, navedenih v (a) in (b).

3. Med preverjanjem za vsak primer posebej ali postavljanjem pragov ali meril za namen odstavka 2 se upoštevajo ustrezna izbirna merila, določena v Prilogi III.

4. Države članice zagotovijo, da je odločitev pristojnih organov v skladu z odstavkom 2 na razpolago javnosti.";

7. Člen 5 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Člen 5

1. V primeru projektov, ki morajo biti skladno s členom 4 predmet presoje vplivov na okolje v skladu s členi 5 do 10, države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da nosilec projekta v primerni obliki priskrbi informacije, ki jih določa Priloga IV, v kolikor:

(a) države članice menijo, da so informacije pomembne za dano fazo postopka pridobivanja soglasja in glede na posebne značilnosti posameznega projekta ali vrste projekta in lastnosti okolja, ki bodo verjetno prizadete;

(b) se lahko po mnenju držav članic od nosilca projekta upravičeno zahteva, da zbere te informacije, pri čemer med drugim upošteva tekoče poznavanje in metode presoje.

2. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da na zahtevo nosilca projekta pred vložitvijo prošnje za soglasje za izvedbo, pristojni organ poda mnenje o informacijah, ki jih mora nosilec projekta priskrbeti skladno z odstavkom 1. Pristojni organ se posvetuje z nosilcem projekta in organi iz člena 6(1), preden poda svoje mnenje. Dejstvo, da je pristojni organ podal mnenje po določbah tega odstavka, mu ne preprečuje, da ne bi naknadno zahteval od nosilca projekta predložitev dodatnih informacij.

Države članice lahko zahtevajo od pristojnih organov tako mnenje, ne glede na to, ali tako zahteva nosilec projekta.

3. Informacije, ki jih mora zagotoviti nosilec projekta skladno z odstavkom 1, vključujejo vsaj:

opis projekta, ki obsega informacije o lokaciji, zasnovi in velikosti projekta,

opis načrtovanih ukrepov, da bi se izognili, zmanjšali in po možnosti odpravili pomembne škodljive vplive,

podatke za potrebe opredelitve in presojo glavnih verjetnih vplivov projekta na okolje,

povzetek glavnih alternativ, ki jih je proučil nosilec projekta in prikaz glavnih razlogov za njegovo odločitev, z upoštevanjem vplivov na okolje,

netehnični povzetek informacij, navedenih v prejšnjih alinejah.

4. Države članice po potrebi zagotovijo, da bo kateri koli organ, ki ima pomembne informacije, s posebnim ozirom na člen 3, dal te informacije na razpolago investitorju.";

8. Člen 6(1) se nadomesti z naslednjim besedilom:

"1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da imajo organi, ki se bodo verjetno ukvarjali s projektom zaradi svojih posebnih okoljskih odgovornosti, možnost izraziti svoje mnenje o informacijah, ki jih je priskrbel nosilec projekta, in o prošnji za soglasje za izvedbo. V ta namen države članice določijo organe, s katerimi se mora nosilec projekta posvetovati, bodisi na splošno ali pa za vsak primer posebej. Informacije, zbrane skladno s členom 5, se posredujejo tem organom. Podrobnejše ureditve posvetovanja določijo države članice.";

Člen 6(2) se nadomesti z naslednjim besedilom:

"2. Države članice zagotovijo, da se vse zahteve za soglasje za izvedbo in vse informacije, zbrane skladno s členom 5, dajo na razpolago javnosti v razumnem času, da bi imela zadevna javnost možnost izraziti mnenje preden se izda soglasje za izvedbo.";

9. Člen 7 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Člen 7

1. Kadar se država članica zaveda, da bo projekt verjetno pomembno vplival na okolje v kakšni drugi državi članici, ali kadar država članica, ki bo verjetno pomembno prizadeta, tako zahteva, država članica, na ozemlju katere bo predvidoma izveden projekt, prizadeti državi članici čim prej in ne kasneje kot takrat, ko obvesti lastno javnost, pošlje med drugim:

(a) opis projekta skupaj z vsemi razpoložljivimi informacijami o njegovih možnih čezmejnih vplivih;

(b) informacije o vrsti odločbe, ki naj bi bila sprejeta, in da drugi državi članici primeren rok, do katerega mora le-ta navesti, ali želi sodelovati v postopku presoje vplivov na okolje, pri čemer lahko doda informacije, na katere se nanaša odstavek 2.

2. Če država članica, ki prejme informacije skladno z odstavkom 1, navede, da namerava sodelovati v postopku presoje vplivov na okolje, država članica, na katere ozemlju bo predvidoma izveden projekt, če tega ni že storila, pošlje prizadeti državi članici informacije, zbrane skladno s členom 5, in ustrezne informacije, ki zadevajo navedeni postopek, vključno z zahtevo nosilca projekta za soglasje za izvedbo.

3. Zadevni državi članici, vsaka v obsegu, kakor ga postopek zadeva, tudi:

(a) poskrbita, da so informacije iz odstavka 1 in 2, v primernem času na razpolago organom iz člena 6(1) in zadevni javnosti na ozemlju države članice, ki bo verjetno pomembneje prizadeta; in

(b) zagotovita tem organom in zadevni javnosti možnost, da pred izdajo soglasja za izvedbo projekta posredujeta svoje mnenje o predloženih informacijah v primernem času pristojnemu organu države članice, na katere ozemlju bo predvidoma izveden projekt.

4. Zadevne države članice začnejo s posvetovanji, ki med drugim zadevajo možne čezmejne vplive projekta in predvidene ukrepe za zmanjšanje ali odpravo takih vplivov, in se sporazumejo glede razumnega trajanja obdobja posvetovanja.

5. Zadevne države članice lahko sprejmejo podrobne dogovore za izvajanje določb tega člena.";

10. Člen 8 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Člen 8

V postopku izdaje soglasja za izvedbo se morajo upoštevati rezultati posvetovanj in informacije, zbrane v skladu s členi 5, 6 in 7.";

11. Člen 9 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Člen 9

1. Ko je sprejeta odločitev za izdajo ali zavrnitev soglasja za izvedbo, pristojni organ ali organi o tem obvestijo zadevno javnost v skladu z ustreznimi postopki in ji dajo na razpolago naslednje informacije:

vsebino odločbe in vse z njo povezane pogoje,

glavne razloge in ozire, na katerih temelji odločba,

kjer je potrebno, opis glavnih ukrepov, da bi se izognili, zmanjšali in po možnosti kompenzirali večje škodljive vplive.

2. Pristojni organ ali organi obvestijo vse države članice, s katerimi so se posvetovali v skladu s členom 7, in jim posredujejo informacije iz odstavka 1.";

12. Člen 10 se nadomesti z naslednjim besedilom:

"Člen 10

Določbe te direktive ne vplivajo na obveznost pristojnih organov, da spoštujejo omejitve, ki jih postavljajo nacionalni predpisi in upravne odločbe, ter sprejete pravne prakse glede poslovne in industrijske tajnosti, vključno z intelektualno lastnino in varovanjem javnega interesa.

Kjer se uporablja člen 7, veljajo za posredovanje informacij v drugo državo članico in sprejem informacij s strani druge države članice omejitve, ki veljajo v državi članici, v kateri je projekt predlagan.";

13. Člen 11(2) se nadomesti z naslednjim besedilom:

"2. Države članice skladno s členom 4(2) zlasti obvestijo Komisijo o vseh merilih in/ali pragovih, sprejetih za izbiro zadevnih projektov.";

14. Člen 13 se izbriše;

15. Priloge I, II in III se nadomestijo s prilogami I, II, III in IV, kakor so zapisane v Prilogi.

Člen 2

Pet let po začetku veljavnosti te direktive Komisija pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uporabi in učinkovitosti Direktive 85/337/EGS, kakor je spremenjena s to direktivo. Poročilo temelji na izmenjavi informacij, ki jo določa člen 11(1) in (2).

Na temelju tega poročila Komisija predloži Svetu, kjer je to primerno, dodatne predloge, da zagotovi nadaljnje usklajevanje pri uporabi te direktive.

Člen 3

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 14. marca 1999. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Če se zahteva za soglasje za izvedbo predloži pristojnemu organu pred koncem roka, določenega v odstavku 1, se še naprej uporabljajo določbe Direktive 85/337/EGS, sprejete pred temi spremembami.

Člen 4

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen5

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 3. marca 1997

Za Svet

Predsednik

M. de Boer

PRILOGA

"PRILOGA I

PROJEKTI, ZA KATERE VELJA ČLEN 4(1)

1. Rafinerije surove nafte (razen podjetij, ki proizvajajo le maziva iz surove nafte) in obrati za uplinjanje in utekočinjanje 500 ton ali več premoga ali bitumiziranegaskrilavca na dan.

2. - Termoelektrarne in druge kurilne naprave, ki proizvedejo 300 megavatov toplote ali več, in

jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji, vključno z demontažo ali odstranitvijo takih elektrarn ali reaktorjev [8] (razen raziskovalnih obratov za izdelavo in pretvorbo cepljivih in obogatenih materialov, katerih največja moč ne presega 1 kilovata neprekinjene toplotne obremenitve).

3. (a) Obrati za ponovno predelavo radioaktivnega jedrskega goriva.

(b) Obrati, namenjeni:

- proizvodnji ali obogatitvi jedrskega goriva,

- predelavi radioaktivnega jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov,

- končnemu odlaganju radioaktivnega jedrskega goriva,

- zgolj končnemu odlaganju radioaktivnih odpadkov,

- zgolj skladiščenju (načrtovanemu za več kot 10 let) radioaktivnega jedrskega goriva ali radioaktivnih odpadkov na drugi lokaciji kakor tam, kjer poteka proizvodnja.

4. - Integrirani obrati za začetno taljenje surovega železa in jekla;

Obrati za proizvodnjo neželeznih neobdelanih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemičnimi ali elektrolitičnimi postopki.

5. Obrati za pridobivanje azbesta ter za predelavo in transformacijo azbesta in proizvodov, ki vsebujejo azbest: za azbestno-cementne proizvode z letno proizvodnjo več kot 20 000 ton končnih proizvodov, za torne materiale z letno proizvodnjo več kot 50 ton končnih proizvodov, in za druge rabe azbesta pri porabi več kot 200 ton na leto.

6. Integrirani kemični obrati, t.j. tisti obrati za industrijsko proizvodnjo snovi, ki uporabljajo kemijske postopke, pri katerih gre za več poleg postavljenih in medsebojno funkcionalno povezanih proizvodnih enot, ki so namenjene:

(i) proizvodnji osnovnih organskih kemikalij;

(ii) proizvodnji osnovnih anorganskih kemikalij;

(iii) proizvodnji fosfatnih, dušičnih ali kalijevih gnojil (enostavnih ali sestavljenih gnojil);

(iv) proizvodnji osnovnih fitofarmacevtskih proizvodov in biocidov;

(v) proizvodnji osnovnih farmacevtskih proizvodov s kemijskimi ali biološkimi postopki;

(vi) proizvodnji eksplozivov.

7. (a) Gradnja daljinskih železniških prog in letališč [9] z vzletno stezo osnovne dolžine 2 100 m ali več;

(b) Gradnja avtocest in hitrih cest [10];

(c) Gradnja nove ceste s štirimi ali več pasovi ali nova razvrstitev pasov na obstoječi cesti in/ali širitev obstoječe ceste z dvema pasovoma ali manj, da bo imela štiri ali več pasov, z dolžino take nove ceste ali dela ceste z novo razvrstitvijo pasov in/ali razširjenega dela ceste 10 km ali več neprekinjenega poteka.

8. (a) Celinske vodne poti in pristanišča za notranjo plovbo, ki dovoljujejo prehod plovil z več kot 1 350 tonami;

(b) Trgovska pristanišča, pomoli za nakladanje in razkladanje, ki so povezani s kopnim, in zunanja pristanišča (razen pomolov za trajekte), ki lahko sprejmejo plovila z več kot 1 350 tonami.

9. Obrati za sežiganje, obrati za kemično obdelavo, kakor je določeno v Prilogi IIA k Direktivi 75/442/EGS [11] v točki D9, ali odlagališče nevarnih odpadkov (t.j. odpadkov, na katere se nanaša Direktiva 91/689/EGS [12]).

10. Obrati za sežiganje ali obrati za kemično obdelavo, kakor jih določa Priloga IIA k Direktivi 75/442/EGS v točki D9 nenevarnih odpadkov z zmogljivostjo več kot 100 ton na dan.

11. Črpanje podtalnice ali sistemi za umetno obnavljanje podtalnice z letno količino načrpane ali obnovljene vode enaki ali večji od 10 milijonov kubičnih metrov.

12. (a) Prenos vodnih količin med porečji z namenom preprečevanja morebitnega pomanjkanja vode in kjer količina prenešene vode presega 100 milijonov kubičnih metrov na leto.

(b) V vseh drugih primerih, prenos vodnih količin med porečji, kjer dolgoletni povprečni rečni pretok porečja, od koder se črpa, presega 2000 milijonov kubičnih metrov na leto, in kjer količina prenešene vode presega 5 % tega pretoka.

V obeh primerih so izključeni prenosi pitne vode po vodovodu.

13. Čistilne naprave z zmogljivostjo, večjo od ekvivalenta 150 000 prebivalcev, kakor je določeno v členu 2 točka (6) Direktive 91/271/EGS [13].

14. Pridobivanje nafte in zemeljskega plina v komercialne namene, kjer načrpana količina presega 500 ton na dan v primeru nafte in 500 000 m3/dan v primeru plina.

15. Jezovi in drugi objekti za zadrževanje ali trajno zagotavljanje rezerv vode, kjer nova ali dodatna količina zadržane ali uskladiščene vode presega 10 milijonov kubičnih metrov.

16. Plinovodi, naftovodi in cevovodi za prenos kemikalij s premerom več kot 800 mm in dolžino več kot 40 km.

17. Obrati za intenzivno rejo perutnine ali prašičev z več kot:

(a) 85 000 mesti za piščance, 60 000 mesti za kokoši;

(b) 3 000 mesti za pitance (čez 30 kg); ali

(c) 900 mesti za svinje.

18. Industrijski obrati za

(a) proizvodnjo papirne kaše iz lesa ali podobnih vlaknatih snovi;

(b) proizvodnjo papirja in kartona s proizvodno zmogljivostjo, ki presega 200 ton na dan.

19. Kamnolomi in dnevni kopi, kjer površina kopa presega 25 hektarov, ali izkopavanje šote, kjer površina kopa presega 150 hektarov.

20. Gradnja nadzemnih elektrovodov z napetostjo 220 kV ali več in dolžino več kot 15 km.

21. Skladišča nafte, petrokemičnih ali kemičnih izdelkov z zmogljivostjo 200 000 ton ali več.

PRILOGA II

PROJEKTI, ZA KATERE VELJA ČLEN 4(2)

1. Kmetijstvo, gozdarstvo in ribogojstvo

(a) Projekti za preoblikovanje podeželskih zemljiških posestev;

(b) Projekti za rabo neobdelanih zemljišč ali polnaravnih območij za intenzivnokmetijstvo;

(c) Vodnogospodarski projekti za kmetijstvo, vključno z namakalnimi in izsuševalnimi projekti;

(d) Začetno pogozdovanje in izsekavanje gozdov za namene spreminjanja v drugo vrsto rabe zemljišč;

(e) Intenzivne živinske farme (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(f) Intenzivno ribogojništvo;

(g) Pridobivanje zemljišč iz morja.

2. Pridobitvena industrija

(a) Kamnolomi, površinski kopi in izkopavališča šote (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(b) Rudniki;

(c) Pridobivanje mineralnih snovi pri čiščenju morskega ali rečnega dna;

(d) Globinsko vrtanje, zlasti:

- geotermalno vrtanje,

- vrtanje za skladiščenje jedrskih odpadkov,

- vrtanje za vodne zaloge,

z izjemo vrtanj za raziskovanje trdnosti tal;

(e) Obrati za površinsko pridobivanje premoga, nafte, zemeljskega plina in rud ter bituminiziranega skrilavca.

3. Energetika

(a) Industrijski obrati za proizvodnjo elektrike, pare in tople vode (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(b) Industrijske naprave za prenos plina, pare in tople vode; prenos električne energije po nadzemnih vodih (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(c) Nadzemno skladiščenje zemeljskega plina;

(d) Podzemno skladiščenje vnetljivih plinov;

(e) Nadzemno skladiščenje fosilnih goriv;

(f) Industrijsko briketiranje premoga in lignita;

(g) Obrati za predelavo in skladiščenje radioaktivnih odpadkov (razen, če so vključeni v Prilogo I);

(h) Hidroelektrarne;

(i) Obrati za izkoriščanje energije vetra za proizvodnjo elektrike;

4. Proizvodnja in predelava kovin

(a) Obrati za proizvodnjo surovega železa ali jekla (primarno ali sekundarno fuzijo), vključno z neprekinjenim litjem;

(b) Obrati za predelavo železnih kovin:

(i) obrati za vroče valjanje;

(ii) kovačnice s kladivi;

(iii) nanašanje zaščitnih kovinskih prevlek s kemijskimi postopki;

(c) Livarne za železne kovine;

(d) Talilnice, vključno z obrati za legiranje neželeznih kovin, razen plemenitih kovin, vključno s taljenjem starih kovin (rafiniranje, vlivanje, itn.);

(e) Obrati za površinsko obdelavo kovin in plastičnih materialov z elektrolitskimi ali kemijskimi postopki;

(f) Izdelava in sestavljanje motornih vozil in izdelava motorjev za motorna vozila;

(g) Ladjedelnice;

(h) Obrati za izdelavo in popravila zračnih plovil;

(i) Izdelava železniške opreme;

(j) Eksplozijsko litje;

(k) Obrati za žganje in sintranje kovinskih rud.

5. Proizvodnja mineralnih surovin

(a) Koksarne(suha destilacija premoga);

(b) Cementarne;

(c) Obrati za proizvodnjo azbesta in izdelkov iz azbesta (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(d) Steklarne, vključno z obrati za proizvodnjo steklenih vlaken;

(e) Obrati za taljenje mineralnih surovin, vključno s proizvodnjo mineralnih vlaken;

(f) Proizvodnja keramičnih izdelkov z žganjem, zlasti strešnikov, zidnih opek, ognjevarnih opek, keramičnih ploščic, keramike ali porcelana.

6. Kemijska industrija (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I)

(a) Obdelava polizdelkov in proizvodnja kemikalij;

(b) Proizvodnja pesticidov in farmacevtskih proizvodov, barv in lakov, elastomerov in peroksidov;

(c) Skladišča nafte, petrokemičnih in kemičnih izdelkov.

7. Prehrambena industrija

(a) Proizvodnja rastlinskih in živalskih olj in maščob;

(b) Pakiranje in konzerviranje živalskih in rastlinskih proizvodov;

(c) Proizvodnja mlečnih izdelkov;

(d) Varjenje in slajenje;

(e) Proizvodnja slaščic in sirupov;

(f) Klavnice;

(g) Obrati za proizvodnjo industrijskega škroba;

(h) Tovarne ribjih jedi in ribjega olja;

(i) Tovarne sladkorja.

8. Tekstilna, usnjarska, lesna in papirna industrija

(a) Industrijski obrati za proizvodnjo papirja in kartona (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(b) Obrati za predobdelavo (postopki kot so pranje, beljenje, merceriziranje) ali barvanje vlaken ali tkanin;

(c) Obrati za barvanje kož in krzna;

(d) Obrati za predelavo in proizvodnjo celuloze.

9. Gumarska industrija

Proizvodnja in obdelava izdelkov, ki temeljijo na elastomerih.

10. Infrastrukturni projekti

(a) Projekti za gradnjo industrijskih con;

(b) Urbanistični projekti, vključno s projekti za gradnjo nakupovalnih središč in parkirišč;

(c) Gradnja železnic in naprav ter terminalov za notranji pretovor blaga (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(d) Gradnja letališč (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(e) Gradnja cest, pristanišč in luk, vključno z ribiškimi pristanišči (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(f) Gradnja notranjih vodnih poti, ki niso vključene v Prilogo I, regulacije in objekti za zaščito pred poplavami;

(g) Jezovi in drugi objekti, namenjeni dolgoročnemu zadrževanju ali zagotavljanju rezerv vode (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(h) Tramvajske proge, nadzemne in podzemne železnice, viseče ali podobne proge posebne vrste, namenjene izključno ali večinoma za prevoz potnikov;

(i) Naftovodi in plinovodi (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(j) Daljinski vodovodi;

(k) Protierozijski objekti na morski obali in obalni objekti, ki lahko spremenijo obalo, na primer, z gradnjo nasipov, valolomov, pomolov in drugih zaščitnih objektov, razen vzdrževanja in obnove takih objektov;

(l) Črpanje podtalnice in sistemi za umetno obnavljanje podtalnice, ki niso vključeni v Prilogo I;

(m) Prenos vodnih količin med porečji, ki niso vključeni v Prilogo I;

11. Drugi projekti

(a) Stalne dirkalne ali testne proge za motorna vozila;

(b) Odlagališča odpadkov (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(c) Čistilne naprave za odpadne vode (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(d) Odlagališča mulja;

(e) Skladiščenje odpadnega železa, vključno s starimi vozili;

(f) Testne mize za motorje, turbine ali reaktorje;

(g)Obrati za proizvodnjo umetnih mineralnih vlaken;

(h) Obrati za obnovo ali uničenje eksplozivnih snovi;

(i) Odlagališča kosovnega materiala.

12. Turizem in prosti čas

(a) Smučarske proge, žičnice in gondole ter z njimi povezani posegi;

(b) Marine;

(c) Počitniške vasi in hotelski kompleksi zunaj mestnih območij in z njimi povezni posegi;

(d) Stalna območja za kampiranje in postavljanje počitniških prikolic;

(e) Tematski parki.

13. - Vsaka sprememba ali razširitev projektov, naštetih v Prilogi I in Prilogi II, ki so že dovoljeni, izvedeni ali v izvedbi in lahko imajo pomembne škodljive vplive na okolje;

Projekti v Prilogi I, ki se izvajajo izključno ali večinoma za razvijanje in preizkušanja novih metod ali izdelkov in ki ne bodo obratovali več kot dve leti.

PRILOGA III

IZBIRNA MERILA IZ ČLENA 4(3)

1. Značilnosti projektov

Upoštevati je treba značilnosti projektov, zlasti:

- velikost projekta,

- kumulacijo z drugimi projekti,

- rabo naravnih virov,

- nastajanje odpadkov,

- onesnaževanje in obremenjevanje,

- tveganje nastanka nesreč, upoštevaje zlasti uporabljene snovi in tehnologije.

2. Lokacija projektov

Upoštevati je treba okoljsko občutljivost določenih geografskih območij, ki jih bodo projekti verjetno prizadeli, zlasti ob upoštevanju:

- obstoječe rabe zemljišč,

- relativnega obilja, kakovosti in regenerativne sposobnosti naravnih virov na tem območju,

- absorpcijske sposobnosti naravnega okolja s posebno pozornostjo naslednjim območjem:

(a) močvirjem;

(b) obalnim območjem;

(c) gorskim in gozdnim območjem;

(d) naravnim rezervatom in parkom;

(e) območjem, opredeljenim ali zavarovanim v zakonodaji držav članic; posebna zavarovana območja, ki jih določijo države članice skladno z direktivama 79/409/EGS in 92/43/EGS;

(f) območjem, kjer so standardi kakovosti okolja, določeni v zakonodaji Skupnosti, že prekoračeni;

(g) gosto naseljenim območjem;

(h) zgodovinsko, kulturno ali arheološko pomembnim krajinam.

3. Značilnosti možnega vpliva

Upoštevati je treba možne pomembne vplive projektov v zvezi z merili, določenimi v zgoraj navedenih točkah 1 in 2, in zlasti ob upoštevanju:

- obsega vpliva (geografskega območja in števila prizadetega prebivalstva),

- čezmejne narave vpliva,

- obsega in celovitosti vpliva,

- verjetnosti pojava vpliva,

- trajanja, pogostosti in povratnosti vpliva.

PRILOGA IV

INFORMACIJE IZ ČLENA 5(1)

1. Opis projekta, ki vključuje zlasti:

- opis fizičnih značilnosti celotnega projekta in zahtev glede rabe zemljišča med gradnjo in obratovanjem,

- opis glavnih značilnosti proizvodnih procesov, na primer lastnosti in količine uporabljenih materialov,

- ocena vrste in količine pričakovanih ostankov in emisij (onesnaženje vode, zraka in tal, hrup, vibracije, osvetljevanje, toplota, sevanje, itn.), izhajajočih iz obratovanja predlaganega projekta.

2. Povzetek glavnih alternativ, ki jih je proučil nosilec projekta, in navedba glavnih razlogov za izbiro ob upoštevanju vplivov na okolje.

3. Opis okoljskih pojavov, na katere bo predlagani projekt verjetno pomembno vplival, vključujoč zlasti prebivalstvo, živalstvo, rastlinstvo, tla, vodo, zrak, podnebne dejavnike, materialno premoženje, vključno z arhitekturno in arheološko dediščino, krajino in medsebojne odnose med zgornjimi dejavniki.

4. Opis [14] verjetnih pomembnih vplivov predlaganega projekta na okolje, ki izhajajo iz:

- obstoja projekta,

- rabe naravnih virov,

- emisije onesnažil, ustvarjanja motenj in odstranjevanja odpadkov,

in nosilec projekta opis metod napovedovanja, ki jih je uporabil za presojo vplivov na okolje.

5. Opis predvidenih ukrepov za preprečevanje, zmanjševanje in, kjer je mogoče, odpravljanje vseh pomembnih škodljivih vplivov na okolje.

6. Netehnični povzetek informacij, pripravljenih po zgornjih točkah.

7. Navedba morebitnih težav (tehničnih pomanjkljivosti ali pomanjkanja znanja), na katere je naletel nosilec projekta pri zbiranju zahtevanih informacij.

[1] UL C 130, 12.5.1994, str. 8 in

UL C 81, 19.3.1996, str. 14.

[2] UL C 393, 31.12.1994, str. 1.

[3] UL C 210, 14.8.1995, str. 78.

[4] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 11. oktobra 1995 (UL C 287, 30.10.1995, str. 101), Skupno stališče Sveta z dne 25. junija 1996 (UL C 248, 26.8.1996, str. 75) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 13. novembra 1996 (UL C 362, 2.12.1996, str. 103).

[5] UL L 175, 5.7.1985, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[6] UL L 103, 25.4.1979, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[7] UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

[8] Jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji prenehajo biti taki obrati, ko je s proizvodne lokacije trajno odstranjeno vso jedrsko gorivo in drugi radioaktivno kontaminirani elementi.

[9] V tej direktivi letališče pomeni letališča, ki se ujemajo z opredelitvijo v Čikaški konvenciji o ustanovitvi Mednarodne organizacije civilnega letalstva iz leta 1944 (Priloga 14).

[10] V tej direktivi hitra cesta pomeni cesto, ki se ujema z opredelitvijo v Evropskem sporazumu o glavnih mednarodnih prometnih žilah, z dne 15. novembra 1975.

[11] UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 94/3/ES (UL L 5, 7.1.1994, str. 15).

[12] UL L 377, 31.12.1991, str. 20. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 94/31/ES (UL L 168, 2.7.1994, str. 28).

[13] UL L 135, 30.5.1991, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[14] Ta opis mora zajemati neposredne vplive in vse posredne, sekundarne, kumulativne, kratko-, srednje- in dolgoročne, trajne in začasne, pozitivne in negativne vplive projekta."