This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32006L0125
Commission Directive 2006/125/EC of 5 December 2006 on processed cereal-based foods and baby foods for infants and young children (Codified version) (Text with EEA relevance)
Direktiva Komisije 2006/125/ES z dne 5. decembra 2006 o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke (Kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP)
Direktiva Komisije 2006/125/ES z dne 5. decembra 2006 o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke (Kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP)
UL L 339, 06/12/2006, p. 16–35
(ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(BG, RO, HR)
UL L 338M, 17/12/2008, p. 766–794
(MT)
In force
6.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 339/16 |
DIREKTIVA KOMISIJE 2006/125/ES
z dne 5. decembra 2006
o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke
(Besedilo velja za EGP)
(Kodificirana različica)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive Sveta 89/398/EGS z dne 3. maja 1989 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na živila za posebne prehranske namene (1) in zlasti člena 4(1) direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva Komisije 96/5/ES z dne 16. februarja 1996 o žitnih kašicah ter živilih za dojenčke in majhne otroke (2) je bila večkrat bistveno spremenjena (3). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati. |
(2) |
Žitne kašice in živila za dojenčke in majhne otroke se uporabljajo kot del raznolike prehrane ter niso edini vir prehranjevanja dojenčkov in majhnih otrok. |
(3) |
Zaradi družbenih in kulturnih okoliščin v Skupnosti, je za dojenčke in majhne otroke, ki so odstavljeni od dojenja, veliko raznovrstnih proizvodov. |
(4) |
Ob upoštevanju zgornjih dejavnikov mora biti osnovna sestava teh proizvodov primerna za prehranske potrebe dojenčkov in majhnih otrok, ki so po splošno sprejetih znanstvenih merilih zdravi. |
(5) |
Treba je določiti bistvene prehranske potrebe za sestavo dveh obsežnih skupin teh proizvodov, to je za žitne kašice in otroško hrano. |
(6) |
Kljub temu, da bi zaradi narave tovrstnih živil bilo treba določiti številne obvezne zahteve in druge omejitve glede ravni vitaminov, mineralov in drugih hranil, bi moralo biti dovoljeno, da proizvajalci tovrstna hranila poljubno dodajajo pod pogojem, da uporabljajo izključno nekatere sestavine, ki jih določi ta Direktiva. |
(7) |
V Skupnosti uporaba proizvodov, ki so jim bila poljubno dodana hranila v zdaj upoštevanih količinah pri dojenčkih in majhnih otrocih ne kaže pretiranega vnosa teh hranil v organizem. Prihodnji razvoj stanja je treba pozorno spremljati in po potrebi primerno ukrepati. |
(8) |
Različna pravila o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v žitnih kašicah in otroški hrani povzročajo ovire v trgovini med nekaterimi državami članicami. |
(9) |
Mejne vrednosti ostankov pesticidov, določene v Direktivi Sveta št. 76/895/EGS z dne 23. novembra 1976 o določanju najvišjih dovoljenih ravni za ostanke pesticidov v in na sadju in zelenjavi (4) v Direktivi Sveta 86/362/EGS z dne 24. julija 1986 o določanju mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na žitih (5), v Direktivi Sveta 86/363/EGS z dne 24. julija 1986 o določitvi mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na živilih živalskega izvora (6), ter v Direktivi Sveta 90/642/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi najvišjih dovoljenih vrednosti ostankov pesticidov v in na nekaterih proizvodih rastlinskega izvora, vključno s sadjem in zelenjavo (7), ne posegajo v posebne določbe, ki veljajo za žitne kašice in otroško hrano. |
(10) |
Načelo previdnosti ob upoštevanju mednarodnih obveznosti Skupnosti v primerih, pri katerih ustrezni znanstveni dokazi ne zadoščajo, omogoča, da Skupnost začasno sprejme ukrepe na podlagi razpoložljivih podatkov ter da izvede dodatno oceno tveganja in v razumnem času pregleda ukrepe. |
(11) |
Na podlagi obeh mnenj, ki jih je dal Strokovni odbor za prehrano 19. septembra 1997 in 4. junija 1998, zdaj obstaja dvom, ki zahteva ustreznost obstoječih vrednosti dopustnega dnevnega vnosa (ADI) pesticidov in ostankov pesticidov za varovanje zdravja dojenčkov in majhnih otrok. Kar zadeva živila za posebne prehranske namene, ki so namenjena dojenčkom in majhnim otrokom, je torej primerno, da se sprejme zelo nizka skupna mejna vrednost za vse pesticide do strokovnega pregleda in ocene posameznih snovi. Ta zelo nizka skupna mejna vrednost bi morala biti določena pri 0,01 mg/kg, kar je običajno v praksi najmanjša vrednost zaznavanja. |
(12) |
Za ostanke pesticidov je treba zahtevati stroge omejitve. S skrbno izbiro surovin in glede na to, da so žitne kašice in otroška hrana podvržene obsežni predelavi med proizvodnjo, je možno izdelati proizvode, ki vsebujejo zelo nizke vrednosti ostankov pesticidov. Vendar pomeni v primeru majhnega števila pesticidov ali presnovnih produktov pesticidov bi mejna vrednost ostankov 0,01 mg/kg, v najslabših pogojih vnosa, za dojenčke in majhne otroke pomenila presežek ADI. To je primer za pesticide in presnovne produkte pesticidov, katerih ADI je pod 0,0005 mg/kg telesne mase. |
(13) |
Ta direktiva uvaja načelo prepovedi uporabe teh pesticidov v pridelavi kmetijskih pridelkov, namenjenih za žitne kašice in otroško hrano. Ta prepoved pa še ne zagotavlja, da pridelki ne vsebujejo takih pesticidov, ker nekateri pesticidi onesnažujejo okolje, njihove ostanke pa je mogoče najti v zadevnih pridelkih. |
(14) |
Zdravje dojenčkov in malih otrok je mogoče bolje zaščititi z uporabo dodatnih zahtev, ki jih je mogoče izvajati z analizo, ne glede na izvor proizvoda. |
(15) |
Večina pesticidov, katerih ADI so nižje od 0,0005 mg/kg telesne mase, je v Skupnosti že prepovedana. Prepovedanih pesticidov se z najsodobnejšimi analitskimi metodami ne bi smelo zaznati v žitnih kašicah in otroških hrani. Vendar pa se nekateri pesticidi počasi razgrajujejo in še vedno onesnažujejo okolje. Lahko so prisotni v žitnih kašicah in otroški hrani, četudi se niso uporabljali. Zaradi nadzora je treba imeti usklajen pristop. |
(16) |
Do odločb Komisije o tem, ali izpolnjujejo varnostne zahteve člena 5 Direktive Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (8), je treba stalno uporabo odobrenih pesticidov dovoliti, dokler so njihovi ostanki v skladu z mejnimi vrednostmi, določenimi s to direktivo. Mejne vrednosti je treba določiti na ravneh, ki zagotavljajo, da dojenčki in mali otroci v najslabših pogojih vnosa ne bodo presegli zadevnih ADI. |
(17) |
Uporabo novih živilskih sestavin je treba obravnavati horizontalno za vsa živila v ločenem ukrepu. |
(18) |
Ta direktiva odraža sedanje vedenje o zadevnih proizvodih. O vsaki spremembi, ki bo omogočila inovacijo na podlagi znanstvenega in tehničnega napredka, je treba odločati v skladu s postopkom iz člena 13(2) Direktive 89/398/EGS. |
(19) |
Z vidika oseb, ki so jim ti proizvodi namenjeni, je treba določiti potrebna mikrobiološka merila in mejne vrednosti onesnaževal. |
(20) |
Za proizvode, zajete s to direktivo, veljajo v skladu s členom 7(1) Direktive 89/398/EGS splošna pravila iz Direktive 2000/13/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (9). |
(21) |
V tej direktivi je treba sprejemati in razširjati dopolnitve in izjeme od splošnih pravil, kjer je to primerno. |
(22) |
Zlasti vrsta in namembnost proizvoda iz te direktive zahtevata, da so na označbi prikazani energijska vrednost in glavna hranila. Na drugi strani je treba navesti način uporabe v skladu s točko 9 člena 3(1) in členom 11 Direktive 2000/13/ES, da se prepreči neprimerna uporaba, ki bi lahko škodila zdravju dojenčkov. |
(23) |
V skladu s pravili, ki se uporabljajo za vsa živila, se običajno ta opremijo s predpisanimi navedbami, razen tistih, ki so izrecno prepovedane, in bi morale te predpisane navedbe, kjer je primerno, upoštevati merila za sestavo, navedena v tej direktivi. |
(24) |
O določbah, ki bi lahko vplivale na zdravje ljudi, je bil opravljen posvet v skladu s členom 4 Direktive 89/398/EGS. |
(25) |
Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali. |
(26) |
Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, določenih v Prilogi VIII, Del B – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
1. Ta direktiva je „posebna direktiva“ v smislu člena 4(1) Direktive 89/398/EGS.
2. Ta direktiva zajema živila za posebne prehranske namene, ki izpolnjujejo posebne zahteve zdravih dojenčkov in majhnih otrok v Skupnosti ter so namenjena dojenčkom, ki se odstavljajo od dojenja, in majhnim otrokom kot dopolnilo k prehrani in/ali za njihovo postopno prilagajanje na običajno hrano. Ta živila zajemajo:
(a) |
„žitne kašice“, ki se delijo na naslednje štiri skupine:
|
(b) |
Druga „otroška hrana“, ki se ne uvršča med žitne kašice. |
3. Ta direktiva se ne uporablja za mleko, namenjeno majhnim otrokom.
Člen 2
V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:
(a) |
„dojenčki“ so otroci do 12. meseca starosti; |
(b) |
„majhni otroci“ so otroci od prvega do tretjega leta starosti; |
(c) |
„ostanek pesticida“ je ostanek fitofarmacevtsega sredstva v žitnih kašicah in otroški hrani, kakor je opredeljen v točki 1 člena 2 Direktive Sveta 91/414/EGS, vključno z njegovimi presnovki in snovmi, ki nastanejo pri njegovem razpadu ali reakciji. |
Člen 3
Države članice zagotovijo, da se proizvodi iz člena 1(2) tržijo znotraj Skupnosti samo, če so v skladu s pravili, ki jih določa ta direktiva.
Člen 4
Žitne kašice in otroška hrana so izdelani iz sestavin, katerih primernost za posebne prehranske namene dojenčkov in majhnih otrok je bila dokazana s splošno sprejetimi znanstvenimi podatki.
Člen 5
1. Žitne kašice so izdelane v skladu z merili o sestavi, opredeljenimi v Prilogi I.
2. Otroška hrana opisana v Prilogi II, je izdelana v skladu z merili o sestavi, opredeljenimi v tej prilogi.
Člen 6
Pri izdelavi žitnih kašic in otroški hrani se smejo dodajati le kemične oblike hranil, uvrščene na seznam v Prilogi IV.
Merila čistosti za te snovi se določijo pozneje.
Člen 7
1. Žitne kašice in otroška hrana ne vsebuje nobenih snovi v taki količini, ki bi ogrožala zdravje dojenčkov in majhnih otrok. Določijo se potrebne mejne vrednosti za snovi, ki niso snovi iz odstavkov 2 in 3.
2. Žitne kašice in otroška hrana ne smejo vsebovati ostankov posameznih pesticidov v količinah, ki bi bile večje od 0,01 mg/kg, razen snovi, za katere so bile posebne vrednosti določene v Prilogi VI; v tem primeru se uporabljajo te posebne vrednosti.
Analitski postopki za določanje vrednosti ostankov pesticidov morajo biti splošno sprejemljivi standardizirani postopki.
3. Pesticidi, uvrščeni na seznam v Prilogi VII se ne uporabljajo pri kmetijskih proizvodih, namenjenih za proizvodnjo žitnih kašic in otroške hrane.
Zaradi nadzora pa se šteje:
(a) |
da se pesticidi, navedeni v tabeli 1 Priloge VII niso uporabljali, če njihovi ostanki ne presegajo mejne vrednosti 0,003 mg/kg. Ta vrednost, ki šteje, da je meja določanja delovnega območja analizne metode, se redno pregleduje z vidika tehničnega napredka; |
(b) |
da se pesticidi, navedeni v tabeli 2 Priloge VII, niso uporabljali, če njihovi ostanki ne presegajo mejne vrednosti 0,003 mg/kg. Ta vrednost se redno pregleduje z vidika podatkov o okoljski onesnaženosti. |
4. Mejne vrednosti iz odstavkov 2 in 3 se uporabljajo za proizvode, ki so pripravljeni za uživanje ali se jih pripravi po navodilih proizvajalcev.
5. Za pesticide, uvrščene na seznam v Prilogi VI, se Priloga VI in Priloga VII k tej direktivi ustrezno spremenita, kadar bo sprejeta odločitev, da se neka aktivna snov v Prilogi I k Direktivi 91/414/EGS ne vključi.
6. Po potrebi se določijo tudi mikrobiološka merila.
Člen 8
1. Pri označevanju teh proizvodov je poleg podatkov iz člena 3 Direktive 2000/13/ES treba navesti še naslednje obvezne podatke:
(a) |
navedbo, od katere starosti se proizvod lahko uporablja, pri čemer je treba upoštevati njegovo sestavo, teksturo ali druge posamezne lastnosti. Pri izdelkih navedena starost, ki dovoljuje uporabo katerega koli proizvoda ne sme biti nižja od štirih mesecev. Pri izdelkih, ki se priporočajo za uporabo od četrtega meseca starosti, je lahko navedeno, da so primerni od te starosti, razen če neodvisne osebe, usposobljene na področju medicine, prehrane ali farmacije, ali druge strokovne osebe, odgovorne za nego matere in otroka, ne svetujejo drugače; |
(b) |
podatek, ali proizvod vsebuje gluten ali ne, če je navedena starost manj kakor šest mesecev, pri kateri se izdelek lahko uporablja; |
(c) |
izkoristljivo energijsko vrednost, izraženo v kJ in kilokalorijah, ter vsebnost beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, izraženo v številčni obliki na 100 g ali 100 ml izdelka, kakršen je v prodaji in kadar je to primerno, na navedeno količino izdelka, pripravljenega v skladu s priporočili za uporabo; |
(d) |
povprečno količino vsakega minerala in vsakega vitamina, navedenega v Prilogi I ali Prilogi II, izraženo v številčni obliki na 100 g ali 100 ml proizvoda, kakršen je v prodaji in kadar je to primerno, na navedeno količino proizvoda, pripravljenega v skladu s priporočili za uporabo; |
(e) |
navodila za pravilno pripravo, če je potrebno, in izjavo o pomembnosti upoštevanja teh navodil. |
2. Na oznaki je lahko navedba:
(a) |
povprečne količine hranil, določenih v Prilogi IV, če tovrstne navedbe niso opredeljene že v skladu z določbo točke (d) odstavka 1, izraženo v številčni obliki na 100 g ali 100 ml proizvoda, kakršen je v prodaji in kadar je to primerno, na navedeno količino proizvoda, pripravljenega v skladu s priporočili za uporabo; |
(b) |
poleg številčnih podatkov, podatkov za vitamine in minerale iz Priloge V, izražene kot odstotek referenčnih vrednosti, danih v prilogi, na 100 g ali 100 ml proizvoda, kakršen je v prodaji in kadar je to primerno, na navedeno količino proizvoda, pripravljenega v skladu s priporočili za uporabo, pod pogojem, da so količine, ki so v živilu, najmanj enake 15 % referenčnih vrednosti. |
Člen 9
Direktiva 96/5/ES, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v Prilogi VIII, Del A, je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v Prilogi VIII, Del B.
Sklici na razveljavljeno direktivo se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi IX.
Člen 10
Ta direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 11
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 5. decembra 2006
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 186, 30.6.1989, str. 27. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(2) UL L 49, 28.2.1996, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/13/ES (UL L 41, 14.2.2003, str. 33).
(3) Glej Prilogo VIII, Del A.
(4) UL L 340, 9.12.1976, str. 26. Ta direktiva je razveljavljena z Uredbo (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).
(5) UL L 221, 7.8.1986, str. 37. Ta direktiva je razveljavljena z Uredbo (ES) št. 396/2005.
(6) UL L 221, 7.8.1986, str. 43. Ta direktiva je razveljavljena z Uredbo (ES) št. 396/2005.
(7) UL L 350, 14.12.1990, str. 71. Ta direktiva je razveljavljena z Uredbo (ES) št. 396/2005.
(8) UL L 230, 19.8.1991, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 396/2005.
(9) UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/89/ES (UL L 308, 25.11.2003, str. 15).
PRILOGA I
OSNOVNA SESTAVA ŽITNIH KAŠIC ZA DOJENČKE IN MAJHNE OTROKE
Zahteve o hranilih se nanašajo na proizvode, ki se tržijo kot pripravljeni za uporabo ali se pripravijo po navodilih proizvajalca.
1. VSEBNOST ŽIT
Žitne kašice se pripravljajo predvsem iz enega ali več vrst mletega žita in/ali živil iz škrobnih gomoljev ali iz korenov.
Količina žita in/ali škrobnih gomoljev ali korenov ni manjša od 25 % končne zmesi, računano na maso suhe snovi.
2. BELJAKOVINE
2.1 |
Za proizvode iz točke (a)(ii) in (a)(iv) člena 1(2) vsebnost beljakovin ne presega 1,3 g/100 kJ (5,5 g/100 kcal). |
2.2 |
Za proizvode iz točke (a)(ii) člena 1(2) dodatek beljakovin ni manjši od 0,48 g/100 kJ (2 g/100 kcal). |
2.3 |
Za kekse iz točke (a)(iv) člena 1(2), narejene z dodatkom visokobeljakovinskih živil in predstavljene kot takšne, dodatek beljakovin ni manjši od 0,36 g/100 kJ (1,5/100 kcal). |
2.4 |
Kemijski indeks dodanih beljakovin je vsaj 80 % vrednosti referenčne beljakovine (kazeina, opredeljenega v Prilogi III) ali pa je razmerje učinkovitosti beljakovine (PER) v mešanici najmanj 70 % vrednosti (PER) referenčne beljakovine. V vseh primerih se dovoli dodajanje aminokislin izključno za izboljšanje hranilne vrednosti beljakovinske mešanice in samo v količinah, potrebnih v ta namen. |
3. OGLJIKOVI HIDRATI
3.1 |
Če se proizvodom iz točk (a)(i) in (a)(iv) člena 1(2) dodajajo saharoza, fruktoza, glukoza, glukozni sirupi ali med:
|
3.2 |
Če se proizvodom iz točke (a)(ii) člena 1(2) dodajajo saharoza, fruktoza, glukoza, glukozni sirupi ali med:
|
4. MAŠČOBE
4.1 |
Za proizvode iz točk (a)(i) in (a)(iv) člena 1(2) vsebnost maščob ne presega 0,8 g/100 kJ (3,3 g/100 kcal). |
4.2 |
Za proizvode iz točke (a)(ii) člena 1(2) vsebnost maščob ne presega 1,1 g/100 kJ (4,5 g/100 kcal). Če vsebnost maščob presega 0,8 g/100 kJ (3,3 g/100 kcal):
|
5. MINERALI
5.1 Natrij
— |
natrijeve soli se žitnim kašicam lahko dodajajo samo za tehnološke namene, |
— |
vsebnost natrija v žitnih kašicah ne presega 25 mg/100 kJ (100 mg/100 kcal). |
5.2 Kalcij
5.2.1 |
Za proizvode iz točke (a)(ii) člena 1(2) količina kalcija ni manjša od 20 mg/100 kJ (80 mg/100 kcal). |
5.2.2 |
Za kekse iz točke (a)(iv) člena 1(2), narejene z dodatkom mleka (mlečni keksi) in predstavljene kot takšne, količina kalcija ni manjša od 12 mg/100 kJ (50 mg/100 kcal). |
6. VITAMINI
6.1 |
Količina tiamina v žitnih kašicah ni manjša od 25 μg/100 kJ (100 μg/100 kcal). |
6.2 |
Proizvodi iz točke (a)(ii) člena 1(2) vsebujejo:
Te mejne vrednosti se uporabljajo tudi, če se vitamina A in D dodajata drugim žitnim kašicam. |
7. NAJVIŠJE MEJNE VREDNOSTI DODANIH VITAMINOV, MINERALOV IN ELEMENTOV V SLEDOVIH
Zahteve o vsebnosti hranil veljajo za gotove proizvode, ki so v prodaji kot taki ali se pripravljajo po navodilih proizvajalca, razen za kalij in kalcij, pri katerih zahteve veljajo za proizvode, kakršni so v prodaji.
Hranilo |
Najvišja vrednost za 100 kcal |
vitamin A (μg RE) |
180 |
vitamin E (mg α-TE) (3) |
3 |
vitamin D (μg) |
3 |
vitamin C (mg) |
12,5/25 (4) |
tiamin (mg) |
0,5 |
riboflavin (mg) |
0,4 |
niacin (mg NE) (5) |
4,5 |
vitamin B6 (mg) |
0,35 |
folna kislina (μg) |
50 |
vitamin B12 (μg) |
0,35 |
pantotenska kislina (mg) |
1,5 |
biotin (μg) |
10 |
kalij (mg) |
160 |
kalcij (mg) |
|
magnezij (mg) |
40 |
železo (mg) |
3 |
cink (mg) |
2 |
baker (μg) |
40 |
jod (μg) |
35 |
mangan (mg) |
0,6 |
(1) RE = vsi ekvivalenti transretinola.
(2) V obliki holecalciferola, katerega 10 μg = 400 I.U. vitamina D.
(3) α-TE = ekvivalent d-α-tokoferolu.
(4) Mejna vrednost za izdelke, obogatene z železom.
(5) NE = ekvivalent niacina = mg nikotinske kisline + mg triptofana/60.
(6) Mejna vrednost za izdelke iz člena 1(2)(a)(i) in (ii).
(7) Mejna vrednost za izdelke iz člena 1(2)(a)(iv).
PRILOGA II
OSNOVNA SESTAVA OTROŠKE HRANE ZA DOJENČKE IN MAJHNE OTROKE
Zahteve o hranilih se nanašajo na proizvode, ki se tržijo kot pripravljeni za uporabo ali se pripravijo po navodilih proizvajalca.
1. BELJAKOVINE
1.1 |
Če je meso, perutnina, ribe, drobovina ali drug tradicionalni vir beljakovin edina sestavina, navedena v imenu proizvoda:
|
1.2 |
Če je v imenu proizvoda na prvem mestu navedeno meso, perutnina, ribe, drobovina ali drug tradicionalni vir beljakovin, posamezno ali v kombinaciji, ne glede na to, ali je proizvod predstavljen kot gotov obrok ali ne:
|
1.3 |
Če je v imenu proizvoda navedeno meso, perutnina, ribe, drobovina ali drug tradicionalni vir beljakovin, posamezno ali v kombinaciji, vendar ne na prvem mestu, ne glede na to, ali je izdelek predstavljen kot gotov obrok ali ne:
|
1.4 |
Če je v imenu proizvoda poleg drugih sestavin naveden sir, ne glede na to, ali je proizvod predstavljen kot samostojen obrok ali ne, potem vsebuje:
|
1.5 |
Če je proizvod na oznaki označen kot gotov obrok, vendar v imenu proizvoda ni navedeno meso, perutnina, ribe, drobovina ali drug tradicionalni vir beljakovin, skupnih beljakovin v živilu iz vseh virov ni manj kakor 0,7 g/100 kJ (3 g/100 kcal). |
1.6 |
Za omake, ki so označene kot priloga obroku, ne veljajo zahteve iz točk 1.1 do vključno 1.5. |
1.7 |
Sladke jedi, ki imajo v imenu naveden mlečni proizvod kot glavno ali edino sestavino, vsebujejo najmanj 2,2 g mlečnih beljakovin/100 kcal. Za vse druge sladke jedi ne veljajo zahteve iz oddelkov 1.1 do vključno 1.5. |
1.8 |
Dodajanje aminokislin se dovoli izključno za izboljšanje hranilne vrednosti že prisotnih beljakovin in samo v količinah, potrebnih za ta namen. |
2. OGLJIKOVI HIDRATI
Količine skupnih ogljikovih hidratov v sadnih in zelenjavnih sokovih in nektarjih, sadnih obrokih, desertih ali pudingih ne presega:
— |
10 g/100 ml v zelenjavnih sokovih in pijačah iz njih, |
— |
15 g/100 ml v sadnih sokovih in nektarjih ter pijačah iz njih, |
— |
20 g/100 g v sadnih obrokih, |
— |
25 g/100 g v desertih in pudingih, |
— |
5 g/100 g v drugih pijačah, katerih osnova ni mleko. |
3. MAŠČOBE
3.1 |
Za proizvode iz točke 1.1: Če sta meso ali sir edina sestavina ali sta navedena na prvem mestu v imenu proizvoda, skupne maščobe v živilu iz vseh virov ne presegajo 1,4 g/100 kJ (6 g/100 kcal). |
3.2 |
Za vse druge proizvode skupne maščobe v živilu iz vseh virov ne presegajo 1,1 g/100 kJ (4,5 g/100 kcal). |
4. NATRIJ
4.1 |
Vsebnost natrija v gotovem proizvodu ni več kakor 48 mg/100 kJ (200 mg/100 kcal) ali ne več kakor 200 mg na 100 g. Če je sir edina sestavina, navedena v imenu proizvoda, vsebnost natrija v gotovem proizvodu ni večja kakor 70 mg/100 kJ (300 mg/100 kcal). |
4.2 |
Natrijeve soli se ne dodajajo proizvodom iz sadja, desertom in pudingom, razen za tehnološke namene. |
5. VITAMINI
Vitamin C
Končna vsebnost vitamina C v gotovem sadnem soku, nektarju ali zelenjavnem soku ni manjša kakor 6 mg/100 kJ (25 mg/100 kcal) ali ne manjša kakor 25 mg na 100 g.
Vitamin A
Končna vsebnost vitamina A v zelenjavnih sokovih ni manjša kakor 25 μg RE/100 kJ (100 μg RE/100 kcal).
Vitamin A se drugi otroški hrani ne dodaja.
Vitamin D
Vitamin D se otroški hrani ne dodaja.
6. NAJVIŠJE MEJNE VREDNOSTI DODANIH VITAMINOV, MINERALOV IN ELEMENTOV V SLEDOVIH
Zahteve o vsebnosti hranilnih snovi veljajo za gotove proizvode, ki so v prodaji kot taki ali se pripravljajo po navodilih proizvajalca, razen za kalij in kalcij, pri katerih zahteve veljajo za proizvode, kakršni so v prodaji.
Hranilo |
Najvišja vrednost za 100 kcal |
vitamin A (μg RE) |
180 (1) |
vitamin E (mg α-TE) |
3 |
vitamin C (mg) |
|
tiamin (mg) |
0,25 |
riboflavin (mg) |
0,4 |
niacin (mg NE) |
4,5 |
vitamin B6 (mg) |
0,35 |
folna kislina (μg) |
50 |
vitamin B12 (μg) |
0,35 |
pantotenska kislina (mg) |
1,5 |
biotin (μg) |
10 |
kalij (mg) |
160 |
kalcij (mg) |
80 |
magnezij (mg) |
40 |
železo (mg) |
3 |
cink (mg) |
2 |
baker (μg) |
40 |
jod (μg) |
35 |
mangan (mg) |
0,6 |
(1) V skladu z določbami Prilog I in II točke 5.
(2) Mejna vrednost za izdelke, obogatene z železom.
(3) Mejna vrednost za sadne obroke, sadne sokove, nektarje in zelenjavne sokove.
PRILOGA III
AMINOKISLINSKA SESTAVA KAZEINA
(g na 100 g beljakovin) |
|
Arginin |
3,7 |
Cistin |
0,3 |
Histidin |
2,9 |
Izoleucin |
5,4 |
Leucin |
9,5 |
Lizin |
8,1 |
Metionin |
2,8 |
Fenilalanin |
5,2 |
Treonin |
4,7 |
Triptofan |
1,6 |
Tirozin |
5,8 |
Valin |
6,7 |
PRILOGA IV
HRANLJIVE SNOVI
1. VITAMINI
Vitamin A
Retinol
Retinil acetat
Retinil palmitat
β-karoten
Vitamin D
Vitamin D2 (= ergokalciferol)
Vitamin D3 (= holekalciferol)
Vitamin B1
Tiamin hidroklorid
Tiamin mononitrat
Vitamin B2
Riboflavin
Riboflavin-5'-fosfat, natrij
Niacin
Nikotinamid
Nikotinska kislina
Vitamin B6
Piridoksin hidroklorid
Piridoksin-5-fosfat
Piridoksin dipalmitat
Pantotenska kislina
Kalcijev D-pantotenat
Natrijev D-pantotenat
Dekspantenol
Folat
Folna kislina
Vitamin B12
Cianokobalamin
Hidroksikobalamin
Biotin
D-biotin
Vitamin C
L-askorbinska kislina
Natrijev L-askorbat
Kalcijev L-askorbat
6-palmitil-L-askorbinska kislina (askorbil palmitat)
Kalijev askorbat
Vitamin K
Filokinon (fitomenadion)
Vitamin E
D-alfa-tokoferol
DL-alfa-tokoferol
D-alfa-tokoferol acetat
DL-alfa-tokoferol acetat
2. AMINOKISLINE
L-arginin L-cistin L-histidin L-izolevcin L-levcin L-lizin L-cistein |
in njihovi hidrokloridi |
L-metionin
L-fenilalanin
L-treonin
L-triptofan
L-tirozin
L-valin
3. DRUGO
Holin
Holinklorid
Holincitrat
Holinbitartrat
Inozitol
L-karnitin
L-karnitin hidroklorid
4. SOLI MINERALOV IN ELEMENTI V SLEDOVIH
Kalcij
Kalcijev karbonat
Kalcijev klorid
Kalcijeve soli citronske kisline
Kalcijev glukonat
Kalcijev glicerolfosfat
Kalcijev laktat
Kalcijev oksid
Kalcijev hidroksid
Kalcijeve soli ortofosforne kisline
Magnezij
Magnezijev karborant
Magnezijev klorid
Magnezijeve soli citronske kisline
Magnezijev glukonat
Magnezijev oksid
Magnezijev hidroksid
Magnezijeve soli ortofosforne kisline
Magnezijev sulfat
Magnezijev laktat
Magnezijev glicerofosfat
Kalij
Kalijev klorid
Kalijeve soli citronske kisline
Kalijev glukonat
Kalijev laktat
Kalijev glicerofosfat
Železo
Železov citrat
Železov amonijev citrat
Železov glukonat
Železov laktat
Železov sulfat
Železov fumarat
Železov difosfat (železov pirofosfat)
Elementarno železo (karbonil + elektrolitski + vodik - reducirano)
Železov saharat
Natrijev železov difosfat
Železov karbonat
Baker
Kompleks baker-lizin
Bakrov karbonat
Bakrov citrat
Bakrov glukonat
Bakrov sulfat
Cink
Cinkov acetat
Cinkov klorid
Cinkov citrat
Cinkov laktat
Cinkov sulfat
Cinkov oksid
Cinkov glukonat
Mangan
Manganov karbonat
Manganov klorid
Manganov citrat
Manganov glukonat
Manganov sulfat
Manganov glicerofosfat
Jod
Natrijev jodid
Kalijev jodid
Kalijev jodat
Natrijev jodat
PRILOGA V
REFERENČNE VREDNOSTI ZA OZNAČEVANJE HRANILNIH VREDNOSTI OTROŠKE HRANE NAMENJENE DOJENČKOM IN MAJHNIM OTROKOM
Hranilo |
Referenčna vrednost za označevanje |
Vitamin A |
(μg) 400 |
Vitamin D |
(μg) 10 |
Vitamin C |
(mg) 25 |
Tiamin |
(mg) 0,5 |
Riboflavin |
(mg) 0,8 |
Ekvivalenti niancina |
(mg) 9 |
Vitamin B6 |
(mg) 0,7 |
Folati |
(μg) 100 |
Vitamin B12 |
(μg) 0,7 |
Kalcij |
(mg) 400 |
Železo |
(mg) 6 |
Cink |
(mg) 4 |
Jod |
(μg) 70 |
Selen |
(μg) 10 |
Baker |
(mg) 0,4 |
PRILOGA VI
DOLOČENE MEJNE VREDNOSTI PESTICIDOV ALI PRESNOVNIH PRODUKTOV PESTICIDOV V ŽITNIH KAŠICAH IN OTROŠKI HRANI
Kemijsko ime snovi |
Mejna vrednost ostankov (mg/kg) |
Kadusafos |
0,006 |
Demeton-S-metil/demeton-S-metil sulfone/oksidemeton-metil (posamezno ali v kombinaciji, izraženo kot demeton-S-metil) |
0,006 |
Etoprofos |
0,008 |
Fipronil (vsota fipronila in fipronil-desulfinila, izraženo kot fipronil) |
0,004 |
Propineb/propilenetiourea (vsota propineba in propileenetiouree) |
0,006 |
PRILOGA VII
PESTICIDI, KI SE NE UPORABLJAJO V KMETIJSKI PRIDELAVI, NAMENJENI ZA PROIZVODNJO ŽITNIH KAŠIC IN OTROŠKE HRANE
Tabela 1
Kemijsko ime snovi (opredelitev ostanka)
Disulfoton (vsota disulfotona, disulfoton sulfoksida in disulfoton sulfona, izražena kot disulfoton)
Fensulfotion (vsota fensulfotiona, njegovih kisikovih analogov in njihovih sulfonov, izraženo kot fensulfotion)
Fentin, izražen kot trifenilkositrov kation
Haloksifop (vsota haloksifopa, njegovih soli in estrov, vključno s konjugati, izraženo kot haloksifop)
Heptaklor in trans-heptaklor epoksid, izraženo kot heptaklor
Heksaklorbenzen
Nitrofen
Ometoat
Terbufos (vsota terbufosa, njegovih sulfoksidov in sulfonov, izraženo kot terbufos)
Tabela 2
Kemijsko ime snovi
Aldrin in dieldrin, izraženo kot dieldrin
Endrin
PRILOGA VIII
DEL A
Razveljavljena direktiva z njenimi zaporednimi spremembami
(iz člena 9)
Direktiva Komisije 96/5/ES |
|
Direktiva Komisije 98/36/ES |
|
Direktiva Komisije 1999/39/ES |
|
Direktiva Komisije 2003/13/ES |
DEL B
Roki za prenos v nacionalno pravo
(iz člena 9)
Direktiva |
Roki za prenos |
Dopustitev trgovine s proizvodi, ki so v skladu s to Direktivo |
Prepoved trgovine s proizvodi, ki niso v skladu s to Direktivo |
96/5/ES |
30. september 1997 |
1. oktober 1997 |
31. marec 1999 |
98/36/ES |
31. december 1998 |
1. januar 1999 |
1. januar 2000 |
1999/39/ES |
30. junij 2000 |
30. junij 2000 |
1. julij 2002 |
2003/13/ES |
6. marec 2004 |
6. marec 2004 |
6. marec 2005 |
PRILOGA IX
PRIMERJALNA TABELA
Direktiva 96/5/ES |
Ta direktiva |
Člen 1(1), (2) in (3) |
Člen 1(1), (2) in (3) |
Člen 1(4), uvodne besede |
Člen 2, uvodne besede |
Člen 1(4), prva alinea |
Člen 2(a) |
Člen 1(4), druga alinea |
Člen 2(b) |
Člen 1(4), tretja alinea |
Člen 2(c) |
Člen 2 |
Člen 3 |
Člen 3 |
Člen 4 |
Člen 4 |
Člen 5 |
Člen 5 |
Člen 6 |
Člen 6(1) |
Člen 7(1) |
Člen 6(2), prvi pododstavek |
Člen 7(2), prvi pododstavek |
Člen 6(2), drugi pododstavek |
Člen 7(4) |
Člen 6(2), tretji pododstavek |
Člen 7(2), drugi pododstavek |
Člen 6(3)(a), prvi pododstavek, uvodne besede |
Člen 7(3), uvodne besede |
Člen 6(3)(a), prvi pododstavek, (i) |
Člen 7(3)(a) |
Člen 6(3)(a), prvi pododstavek, (ii) |
Člen 7(3)(b) |
Člen 6(3)(a), drugi pododstavek |
Člen 7(4) |
Člen 6(3)(b) |
Člen 7(5) |
Člen 6(4) |
Člen 7(6) |
Člen 7 |
Člen 8 |
Člen 8 |
— |
— |
Člen 9 |
Člen 9 |
Člen 10 |
Člen 10 |
Člen 11 |
Priloga I, uvodne besede |
Priloga I, uvodne besede |
Priloga I, točke 1, 2 in 3 |
Priloga I, točke 1, 2 in 3 |
Priloga I, točka 4 |
Priloga I, točka 4 |
Priloga I, točka 4.1 |
Priloga I, točka 4.1 |
Priloga I, točka 4.2 |
Priloga I, točka 4.2 |
Priloga I, točka 4.2(a) |
Priloga I, točka 4.2, prva alinea |
Priloga I, točka 4.2(b) |
Priloga I, točka 4.2, druga alinea |
Priloga I, točka 4.2(c) |
Priloga I, točka 4.2, tretja alinea |
Priloga I, točki 5 in 6 |
Priloga I, točki 5 in 6 |
Priloga II, uvodne besede |
Priloga II, uvodne besede |
Priloga II, točka 1 |
Priloga II, točka 1 |
Priloga II, točke 1.1 do 1.3 |
Priloga II, točke 1.1 do 1.3 |
Priloga II, točka 1.3a |
Priloga II, točka 1.4 |
Priloga II, točka 1.4 |
Priloga II, točka 1.5 |
Priloga II, točka 1.4a |
Priloga II, točka 1.6 |
Priloga II, točka 1.4b |
Priloga II, točka 1.7 |
Priloga II, točka 1.5 |
Priloga II, točka 1.8 |
Priloga II, točke 2 do 5 |
Priloga II, točke 2 do 5 |
Priloga III |
Priloga III |
Priloga IV |
Priloga IV |
Priloga V |
Priloga V |
Priloga VI |
Priloga I, točka 7 in Priloga II, točka 6 |
Priloga VII |
Priloga VI |
Priloga VIII |
Priloga VII |
— |
Priloga VIII |
— |
Priloga IX |