Tožba, vložena 23. julija 2007 – Francija proti Komisiji

(Zadeva T-279/07)

(2007/C 211/104)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Francoska republika (zastopniki: E. Belliard, G. de Bergues, L. Butel in S. Ramet, zastopniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo tožeča stranka zahteva razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C (2007) 2110 konč. z dne 10. maja 2007, s katero je bila ugotovljena neskladnost določb Code Monétaire et Financier français (francoski denarni in finančni zakonik), ki trem kreditnim institucijam – namreč Banque Postale, Caisses d'Epargne et de Prévoyance in Crédit Mutuel – pridržujejo posebne pravice za izdajanje knjižic A in modrih knjižic, s členom 86(1) ES v povezavi s členoma 43 in 49 ES.

V podporo svoji tožbi navaja pet tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravic do obrambe in neupoštevanje načela kontradiktornosti.

Drugič, tožeča stranka trdi, da je Komisija storila očitno napako pri presoji, ker je presodila, da zadevne posebne pravice ovirajo svobodo ustanavljanja in so posledično neskladne s členom 43 ES, ne da bi dokazala, da te pravice niso nujne in sorazmerne glede na pomembne razloge splošnega pomena, kot je dostopnost do stanovanj in bančnih storitev.

S tretjim tožbenim razlogom tožeča stranka navaja, da je Komisija storila očitno napako pri presoji tretjega pogoja iz člena 86(2) ES, ker je menila, da je dostop do bančnih storitev, ki je storitev splošnega gospodarskega pomena, namenjen samo osebam, ki imajo težave pri dostopu do osnovnih bančnih storitev. Trdi, da je Komisija prekoračila svoja nadzorna pooblastila v zvezi z definicijo storitev splošnega gospodarskega pomena in da naj bi v vsakem primeru uporabila prestrogo definicijo dostopa do bančnih storitev. Tožeča stranka navaja, da naj bi Komisija prav tako storila očitno napako pri presoji uporabe drugega pogoja iz člena 86(2) ES v zvezi z obveznostjo dodelitve storitve s pravnim aktom javnega prava in pri presoji uporabe četrtega ter petega pogoja iz tega člena. Navaja, da naj bi Komisija storila napako pri izračunu posledic ukinitve posebnih pravic za javne finance, in da naj bi storila napako pri presoji uporabe načela sorazmernosti, ker je menila, da obstajajo za svobodo ustanavljanja manj omejujoči ukrepi, kot je podelitev posebnih pravic za zagotovitev uravnoteženega financiranja storitev splošnega gospodarskega pomena, kot je dostop do bančnih storitev in financiranja socialnih stanovanj.

S četrtim tožbenim razlogom tožeča stranka navaja, da je Komisija storila očitno napako pri presoji, ker je menila, da so zadevne posebne pravice neskladne s členom 49 ES.

Peti tožbeni razlog tožeče stranke zadeva pomanjkljivo obrazložitev izpodbijane odločbe.