—

izpodbijano sodbo razveljavi;

—

zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču.

—

Splošno sodišče ni obrazložilo svoje ugotovitve, da Komisija v Sklepu C(2020) 9625 final z dne 22. decembra 2020 o državni pomoči SA.59029 (2020/N) – Italija – COVID-19: Odškodninska shema za letalske prevoznike z licenco, ki so jo izdali italijanski organi (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) ni obrazložila svoje trditve, da je zahteva glede minimalnega plačila neločljivo povezana z zadevnim ukrepom, in hkrati, da ta zahteva ni neločljivo povezana s ciljem navedenega ukrepa.

—

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo glede obsega obeh pojmov, ker je grajalo domnevno protislovnost trditve, da je element državne pomoči neločljivo povezan z ukrepom in hkrati ni neločljivo povezan s ciljem navedenega ukrepa.

—

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo glede obsega obveznosti obrazložitve, ker je zahtevalo navedbo posebnih razlogov, zakaj je element državne pomoči neločljivo povezan s tem ukrepom in ni neločljivo povezan z njegovim ciljem.

—

Splošno sodišče je izkrivilo izpodbijani sklep, ker je napačno domnevalo, da je Komisija preučila združljivost zahteve glede minimalnega plačila samo glede na člen 8(1) Uredbe Rim I.

—

Splošno sodišče je napačno razlagalo obseg obveznosti razložitve, ker je od Komisije zahtevalo, da se izreče o upoštevnosti člena 56 PDEU pri preučitvi združljivosti ukrepa pomoči z notranjim trgom.

—

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovilo, da Komisija ni utemeljila svoje odločitve, da ne preuči združljivosti zahteve glede minimalnega plačila s členom 56 PDEU, saj ta določba ne velja za sektor zračnega prevoza.

—

Splošno sodišče je izkrivilo izpodbijani sklep in napačno uporabilo pravo v zvezi z razmerjem med členom 8(1) Uredbe Rim I in pravili notranjega trga, ker je ugotovilo, da Komisija ni navedla ustrezne obrazložitve glede združljivosti zahteve glede minimalnega plačila s pravili notranjega trga.