1.

Ali se določbe poglavja III Direktive 2006/123/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (v nadaljevanju: Direktiva o storitvah), zlasti člen 10(6) te direktive, uporabijo za postopek v zvezi z disciplinsko odgovornostjo odvetnikov in tujih pravnikov, ki so vpisani v imenik odvetnikov, na podlagi katere se odvetniku lahko zlasti naloži denarna kazen, začasno prepove opravljanje poklica ali odvzame pravica opravljati odvetniški poklic, tujemu pravniku pa se lahko zlasti naloži denarna kazen, začasno odvzame pravica do zagotavljanja pravne pomoči v Republiki Poljski ali prepove zagotavljanje pravne pomoči v Republiki Poljski? Če je odgovor pritrdilen, ali se za zgoraj omenjeni postopek, ki pred odvetniškimi sodišči teče v zadevah, v katerih zoper odločbe teh sodišč ni mogoče vložiti pravnega sredstva pri sodiščih države ali v katerih je zoper take odločbe mogoče vložiti le izredno pravno sredstvo, kakršno je kasacijska pritožba pri Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče), določbe Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), zlasti njen člen 47, uporabijo tudi v primerih, ko so vsi bistveni elementi omejeni na eno državo članico?

2.

Ali je treba v zadevi, v kateri je v okviru postopka iz prvega vprašanja za obravnavo kasacijske pritožbe zoper odločbo ali sklep odvetniškega disciplinskega sodišča ali pritožbe zoper sklep o zavržbi take kasacijske pritožbe v skladu z nacionalnimi predpisi, ki se uporabijo, pristojen organ, ki po presoji tega sodišča, ki se ujema s presojo, ki jo je v sodbi z dne 5. decembra 2019 (opravilna številka III PO 7/18) izrazilo Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče), ni neodvisno in nepristransko sodišče v smislu člena 47 Listine, opustiti uporabo nacionalnih predpisov, s katerimi je določena pristojnost takega organa, odvetniško disciplinsko sodišče pa mora tako kasacijsko pritožbo ali pritožbo predložiti v obravnavo sodišču, ki bi bilo pristojno, če ne bi bilo omenjenih predpisov?

3.

Ali v zadevi, v kateri v okviru postopka iz prvega vprašanja kasacijske pritožbe zoper odločbo ali sklep odvetniškega disciplinskega sodišča v skladu s stališčem tega sodišča ne moreta vložiti niti generalni državni tožilec niti varuh človekovih pravic, to stališče pa je:

odvetniško disciplinsko sodišče lahko prezre (oziroma bi moralo prezreti) stališče, ki ga je izrazil Izba Dyscyplinarna Sądu Najwyższego (disciplinski senat vrhovnega sodišča)?

4.

Ali bi moralo odvetniško disciplinsko sodišče, če je bila pri njem v zadevi iz tretjega vprašanja vložena pritožba ministra za pravosodje, vendar

pritožbo zavreči, če lahko le tako zagotovi skladnost postopka s členom 47 Listine in zlasti prepreči, da bi v postopku sodeloval organ, ki ni neodvisno in nepristransko sodišče v smislu tega člena?