1.

Ali je treba člen 19(1), drugi stavek, PEU, v povezavi s členom 4(3), tretji stavek, PEU, členom 2 PEU, ter členom 267, tretji odstavek, PDEU in členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da je kršeno načelo nezamenljivosti sodnikov, ki je del načel učinkovitega sodnega varstva in pravne države, če nacionalni zakonodajalec zniža starost za upokojitev (upokojitvena starost) sodnikov sodišča zadnje stopnje države članice (na primer s 70 na 65 let) in če se nova, znižana upokojitvena starost uporablja za dejavne sodnike, ne da bi se lahko zadevni sodnik sam odločil za znižano upokojitveno starost?

2.

Ali je treba člen 19(1), drugi stavek, PEU v povezavi s členom 4(3), tretji stavek, PEU, členom 2 PEU ter členom 267, tretji odstavek, PDEU in členom 47 Listine razlagati tako, da sta kršena načelo pravne države in stopnja neodvisnosti, ki sta potrebna za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva v zadevah, ki vključujejo pravo Unije, če je nacionalni zakonodajalec s kršitvijo načela nezamenljivosti sodnikov znižal običajno starost s 70 na 65 let, do katere lahko sodnik sodišča zadnje stopnje v državi članici zaseda mesto sodnika, tako da je določil, da je možnost ohranitve zaposlitve odvisna od soglasja organa izvršilne oblasti, danega po prostem preudarku?

3.

Ali je treba člen 2 Direktive Sveta 2000/78//ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 79) v povezavi s členom 6(1) te direktive razlagati tako, da znižanje starosti za upokojitev (upokojitvena starost) sodnikov sodišča zadnje stopnje države članice in določitev, da je možnost sedanjega sodnika tega sodišča, ki je dopolnil novo, znižano upokojitveno starost, da ostane zaposlen, odvisna od soglasja organa izvršilne oblasti, pomenita diskriminacijo na podlagi starosti?

4.

Ali je treba člene 2, 9 in 11 Direktive 2000/78 v povezavi s členoma 21 in 47 Listine razlagati tako, da če so sodniki sodišča zadnje stopnje države članice zaradi znižanja starosti za upokojitev (upokojitvena starost) s prejšnjih 70 let na 65 let diskriminirani na podlagi starosti, mora to sodišče – kadar razsoja o neki zadevi v senatu, v katerem odloča sodnik, ki ga zadevajo posledice teh diskriminatornih nacionalnih določb in ki ni izrazil želje, da izkoristi novo upokojitveno starost – pri odločanju o predhodnem vprašanju o sestavi sodišča zavrniti uporabo nacionalnih določb, ki so v nasprotju z Direktivo 2000/78 in členom 21 Listine, in še naprej odločati ob udeležbi tega sodnika, kadar je ta pristop edini učinkovit način za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva pravic, ki jih ima sodnik na podlagi pravnega reda Unije?