7.5.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 161/37

1.

pritožnici plača odškodnino v višini 2 516 221,50 EUR za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi uvrstitve pritožnice na seznam oseb, subjektov in organov v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 423/2007 (1) in Prilogi VIII k Uredbi (EU) št. 961/2010 (2);

2.

pritožnici plača zamudne obresti v višini dveh odstotnih točk nad obrestno mero, ki jo je Evropska centralna banka določila za glavne operacije refinanciranja, od 17. oktobra 2015 do popolnega plačila zneska, navedenega v točki 2;

3.

nosi stroške postopka, zlasti stroške, ki so nastali pritožnici.

—

Splošno sodišče naj bi s tem, da je v korist Sveta upoštevalo okoliščine in podatke, ki jih je Svet predložil šele po sprejetju protipravnega ukrepa, deloma šele po vložitvi pravnega sredstva, pravno napačno določilo čas, ki je upošteven za presojo.

—

Splošno sodišče naj bi pravno napačno ugotovilo, da obstajajo indici, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je vsaj verjetno, da je pritožnica „v lasti oziroma pod nadzorom drugega subjekta [v tem primeru družbe IRISL]“. Splošno sodišče naj bi zlasti uporabilo napačno merilo presoje, neupravičeno upoštevalo podatke Sveta, ki naj jih ta v času presoje sploh ne bi imel, ne bi ugotovilo stopnje (domnevnega) lastništva oziroma intenzivnosti nadzora in napačno ocenilo indice.

—

Splošno sodišče naj bi pravno napačno domnevalo, da je bila Uredba št. 668/2010 (3) v delu, v katerem se je nanašala na tožečo stranko, zakonita.

—

Splošno sodišče naj bi pravno napačno domnevalo, da nezadostna obrazložitev ukrepov, ki so bili sprejeti zoper pritožnico, načeloma ne more pripeljati do odgovornosti Unije, in naj pravno napačno ne bi preizkusilo obstoja kršitve pravice do učinkovitega pravnega varstva.