Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62018CN0123

    Zadeva C-123/18 P: Pritožba, ki jo je družba HTTS Hanseatic Trade Trust & Shipping GmbH vložila 15. februarja 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 13. decembra 2017 v zadevi T-692/15, HTTS Hanseatic Trade Trust & Shipping GmbH/Svet Evropske unije

    UL C 161, 7.5.2018, p. 37–38 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    7.5.2018   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 161/37


    Pritožba, ki jo je družba HTTS Hanseatic Trade Trust & Shipping GmbH vložila 15. februarja 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 13. decembra 2017 v zadevi T-692/15, HTTS Hanseatic Trade Trust & Shipping GmbH/Svet Evropske unije

    (Zadeva C-123/18 P)

    (2018/C 161/41)

    Jezik postopka: nemščina

    Stranke

    Pritožnica: HTTS Hanseatic Trade Trust & Shipping GmbH (zastopnik: M. Schlingmann, odvetnik)

    Drugi stranki v postopku: Svet Evropske unije, Evropska komisija

    Predlogi

    Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

    sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 13. decembra 2017 v zadevi T-692/15 HTTS Trade Trust & Shipping GmbH proti Svetu Evropske unije ob podpori Evropske komisije razveljavi v celoti

    in Svetu naloži, naj

    1.

    pritožnici plača odškodnino v višini 2 516 221,50 EUR za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi uvrstitve pritožnice na seznam oseb, subjektov in organov v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 423/2007 (1) in Prilogi VIII k Uredbi (EU) št. 961/2010 (2);

    2.

    pritožnici plača zamudne obresti v višini dveh odstotnih točk nad obrestno mero, ki jo je Evropska centralna banka določila za glavne operacije refinanciranja, od 17. oktobra 2015 do popolnega plačila zneska, navedenega v točki 2;

    3.

    nosi stroške postopka, zlasti stroške, ki so nastali pritožnici.

    Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

    Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja, da je Splošno sodišče kršilo pravo Unije.

    Natančneje, sklicuje se na te kršitve prava Unije:

    Splošno sodišče naj bi s tem, da je v korist Sveta upoštevalo okoliščine in podatke, ki jih je Svet predložil šele po sprejetju protipravnega ukrepa, deloma šele po vložitvi pravnega sredstva, pravno napačno določilo čas, ki je upošteven za presojo.

    Splošno sodišče naj bi pravno napačno ugotovilo, da obstajajo indici, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je vsaj verjetno, da je pritožnica „v lasti oziroma pod nadzorom drugega subjekta [v tem primeru družbe IRISL]“. Splošno sodišče naj bi zlasti uporabilo napačno merilo presoje, neupravičeno upoštevalo podatke Sveta, ki naj jih ta v času presoje sploh ne bi imel, ne bi ugotovilo stopnje (domnevnega) lastništva oziroma intenzivnosti nadzora in napačno ocenilo indice.

    Splošno sodišče naj bi pravno napačno domnevalo, da je bila Uredba št. 668/2010 (3) v delu, v katerem se je nanašala na tožečo stranko, zakonita.

    Splošno sodišče naj bi pravno napačno domnevalo, da nezadostna obrazložitev ukrepov, ki so bili sprejeti zoper pritožnico, načeloma ne more pripeljati do odgovornosti Unije, in naj pravno napačno ne bi preizkusilo obstoja kršitve pravice do učinkovitega pravnega varstva.


    (1)  Uredba Sveta (ES) št. 423/2007 z dne 19. aprila 2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL 2007, L 103, str. 1).

    (2)  Uredba Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2007 (UL 2010, L 281, str. 1).

    (3)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 668/2010 z dne 26. julija 2010 o izvajanju člena 7(2) Uredbe (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL 2010, L 195, str. 25).


    Top