—

razveljavi in spremeni izpodbijano sodbo, ki jo je Sodišče za uslužbence izdalo 18. maja 2015 v zadevi F-79/13, Gyarmathy/EMCDDA;

—

razglasi za nično odločbo (nekdanjega) direktorja EMCDDA z dne 11. septembra 2012 o zavrnitvi prošnje pritožnice za pomoč;

—

razglasi za nično odločbo (nekdanjega) direktorja EMCDDA z dne 14. septembra 2012 o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi pritožnice;

—

razglasi za nično odločbo (nekdanjega) predsednika upravnega odbora EMCDDA z dne 13. maja 2013 in odločbo (nekdanjega) direktorja EMCDDA z dne 25. junija 2013.

1.

Prvi pritožbeni razlog: zahteva za razglasitev ničnosti odločbe direktorja EMCDDA z dne 11. septembra 2012 o zavrnitvi prošnje pritožnice za pomoč

Pritožnica trdi, da je Sodišče za uslužbence v sodbi, ki jo je izdalo 18. maja 2015 v zadevi F-79/13, s tem, da je razsodilo, da je uprava agencije ustrezno obravnavala pritožbe pritožnice, izkrivilo dejstva in odločilo v nasprotju z obširnim dokaznim gradivom iz spisa. (Nekdanji) direktor EMCDDA je zavrnil prošnjo pritožnice za pomoč, na prvem mestu njeno prošnjo za premestitev, da bi se znebila dolgotrajnega in obširnega trpinčenja in nadlegovanja s strani njenega neposredno nadrejenega. (Nekdanji) direktor EMCDDA je kršil dolžnost pomoči ter dolžnost skrbnega ravnanja in dobrega upravljanja (sodbi z dne 27. novembra 2008, Klug/EMEA, F-35/07, EU:F:2008:150, točka 74 in z dne 12. julija 2011, Komisija/Q, T-80/09 P, EU:T:2011:347, točka 84). Kot je razvidno iz dejstev in dokazov, ki so na voljo v spisu, iz člena 24 Kadrovskih predpisov in upoštevne ustaljene sodne prakse, (nekdanji) direktor EMCDDA, ki je nastopal v vlogi organa za imenovanja, pritožnici ni zagotovil pomoči, za katero je prosila, in ni sprejel potrebnih ukrepov, da bi ohranil mirno delovanje službe na splošno, pritožnice pa ni posebej zaščitil pred slabim ravnanjem, katerega žrtev je postala. Zato sodba, ki jo je na prvi stopnji izdalo Sodišče za uslužbence, glede prvega pritožbenega razloga temelji na napačni dejanski podlagi, poleg tega pa je v nasprotju z zakonodajo Skupnosti in ustaljeno sodno prakso. Zato jo je treba razveljaviti in spremeniti, izpodbijano odločbo pa razglasiti za nično.

2.

Drugi pritožbeni razlog: predlog za razglasitev ničnosti odločbe z dne 14. septembra 2012 o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi pritožnice

Izpodbijana prvostopenjska sodba Sodišča za uslužbence temelji na razlogovanju, da je odločba (nekdanjega) direktorja EMCDDA z dne 19. decembra 2012 odgovor na uradno pritožbo pritožnice z dne 10. decembra 2012, s katero je izpodbijala – med drugim, vendar ne izključno – odločbo (nekdanjega) direktorja EMCDDA z dne 14. septembra 2012 o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi pritožnice. Vendar, kot je razvidno že iz samega besedila zadevnega dopisa, ga ni mogoče razlagati tako. Nasprotno, gre za odločbo o začetku upravne preiskave na podlagi pritožbe pritožnice. Poleg tega (nekdanji) direktor EMCDDA v tem istem dopisu zanika, da bi sprejel kakršno koli odločitev v zvezi s pogodbo o zaposlitvi pritožnice. Dalje, tudi če bi bilo treba slediti očitno napačni razlagi izpodbijane odločbe, ta odločba ostaja protipravna in nezakonita, ker pritožnica ni bila predhodno zaslišana (sodba z dne 12. decembra 2013, CH/Parlament, F-129/12, EU:F:2013:203) in pomeni samo pripravljalni akt (sodba z dne 16. marca 2009, R/Komisija, T-156/08 P, EU:T:2009:69) ter ga kot takega ni mogoče samostojno izpodbijati (sodba z dne 10. novembra 2009, N/Parlament, F-71/08, EU:F:2009:150; in sklep z dne 23. oktobra 2012, Possanzini/Frontex, F-61/11, EU:F:2012:146). Izpodbijana odločba pomeni tudi zlorabo pooblastil (sodbi z dne 19. oktobra 1995, Obst/Komisija, T-562/93, EU:T:1995:181, in z dne 12. decembra 2000, Dejaiffe/UUNT, T-223/99, EU:T:2000:292, ter sodba z dne 25. septembra 2012, Bermejo Garde/EESC, F-41/10, EU:F:2012:135), kot je razvidno iz dokazov, ki so na voljo v spisu zadeve. Vprašljivo je celo, ali je imel (nekdanji) direktor EMCDDA ob sprejetju izpodbijane odločbe pooblastilo za odločanje (sklep z dne 25. oktobra 1996, Lopes/Sodišče, T-26/96, EU:T:1996:157). Opozoriti je treba, da tožena stranka ni vložila odgovora na tožbo, zaradi česar je bila izdana zamudna sodba. Sodišče za uslužbence se je pri razlogovanju izpodbijane prvostopenjske sodbe oprlo na trditev tožene stranke iz odgovora na tožbo, ki ga je tožena stranka vložila v drugi zadevi (F-22/14, Gyarmathy/EMCDDA), in s tem prestopilo meje postopka. Prvostopenjska sodba Sodišča za uslužbence je glede drugega pritožbenega razloga tudi v nasprotju z dejstvi in dokazi, ki so na voljo v spisu zadeve. Gre za očitno kršitev mej postopka. Zato jo je treba razveljaviti in spremeniti, sporno odločbo pa razglasiti za nično.