20.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 236/26

1.

Ali je treba določbo 5(1) Okvirnega sporazuma ETUC-UNICE-CEEP o delu za določen čas (1) razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki v primerih zlorab kot posledice uporabe pogodb o zaposlitvi za določen čas v primeru nadomestnih uradnikov – in drugače od tega, kar velja v povsem enakem položaju za delavce, ki so z upravo v delovnopravnem razmerju – na splošno ne priznava pravice, da ostanejo zaposleni za nedoločen čas, a ne za stalno, torej, s pravico do zasedbe začasnega delovnega mesta, na katerem so opravljali delo, dokler se to ne zapolni na predpisan način ali ukine po zakonsko določenem postopku?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je treba načelo enakovrednosti razlagati tako, da lahko nacionalno sodišče šteje, da sta oba položaja – položaj delavca, ki ima z upravo sklenjeno delovnopravno razmerje za določen čas, in položaj nadomestnega uradnika – podobna, kadar pride do zlorabe pogodb o zaposlitvi za določen čas, ali pa mora nacionalno sodišče, poleg identičnosti delodajalca, identičnosti ali podobnosti opravljanih storitev in trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pri presoji podobnosti upoštevati druge elemente, kot na primer posebna narava delovnega razmerja s pogodbo po delovnem pravu ali kot javnega uslužbenca ter pristojnost uprave za samoorganizacijo, ki upravičujejo različno obravnavanje obeh položajev?

3.

Če je odgovor na prejšnji vprašanji nikalen, ali je treba načelo učinkovitosti razlagati tako, da je treba ustrezno sankcijo ugotavljati in določiti v istem postopku, v katerem se ugotovi obstoj zlorabe pogodb o zaposlitvi za določen čas, v okviru ustreznega ukrepa procesnega varstva, v katerem lahko stranke predlagajo, zatrjujejo in dokazujejo vse, kar štejejo kot upoštevno v zvezi s tem, ali pa je, nasprotno, oškodovano stranko primerno v ta namen napotiti na nov upravni oziroma, če je to primerno, sodni postopek?