10.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 73/21

1.

Ali je člena 43 ES in 49 ES treba razlagati tako, da načeloma nasprotujeta zakonodaji države članice, kot je italijanska iz člena 88 T.U.L.P.S., na podlagi katere „se lahko licenca za upravljanje stav podeli le osebam, ki so koncesionarji ali imajo dovoljenja ministrstva ali drugih organov, ki jim zakon pridržuje pravico organiziranja ali upravljanja stav na državnem ozemlju, in osebam, ki jim to pravico poveri koncesionar ali imetnik dovoljenja na podlagi iste koncesije ali dovoljenja“, in iz člena 2(2b) uredbe-zakona št. 40 z dne 25. marca 2010, ki je bila potrjena v zakon št. 73/2010, na podlagi katerega „se člen 88 enotnega besedila zakonov o javni varnosti iz kraljevega odloka št. 773 z dne 18. junija 1931 in poznejših sprememb, razlaga tako, da je licenca iz tega člena, kadar je izdana za gospodarske dejavnosti, s katerimi se izvajajo in sprejemajo javne igre na srečo z denarnim dobitkom, učinkovita šele, ko ministrstvo za gospodarstvo in finance – neodvisna uprava državnih monopolov imetnikom enakih dejavnosti izda posebno koncesijo za izvajanje in sprejemanje takih iger na srečo“?

2.

Ali je treba navedena člena 43 ES in 49 ES razlagati tako, da načeloma nasprotujeta tudi nacionalni zakonodaji, kot je ta iz člena 38(2) uredbe-zakona št. 223 z dne 4. julija 2006, ki je bila potrjena v zakon št. 248/2006, v skladu s katerim se „člen 1(287) zakona št. 311 z dne 30. decembra 2004 (…) nadomesti z naslednjim:

‚287.   Ministrstvo za gospodarstvo in finance – neodvisna uprava državnih monopolov z ukrepi določi nove postopke za distribucijo stav za vse prireditve, razen za konjske dirke, ob upoštevanju teh meril:

(…) 1) določitev ukrepov za zaščito koncesionarjev, ki opravljajo dejavnost sprejemanja stav s fiksno kvoto za vse prireditve, razen za konjske dirke, ki so urejene s pravilnikom iz odloka ministra za gospodarstvo in finance št. 111 z dne 1. marca 2006‘?“

Zlasti glede določbe člena 38(2), v katerih: določa splošno usmeritev o zaščiti koncesij, podeljenih v predhodnem obdobju v drugačnem pravnem okviru; so vzpostavljene obveznosti odprtja novih prodajnih mest na določeno razdaljo od že določenih mest, ki bi dejansko lahko na koncu zagotavljale ohranitev že obstoječih gospodarskih položajev ter glede razlage, ki ga je neodvisna uprava državnih monopolov podala v navedenem členu 38(2) s tem, da je v koncesijske pogodbe vključila določbo, ki je bila predhodno uvedena za primere neposrednega ali posrednega izvajanja izenačenih čezmejnih dejavnosti.

3.

Če je odgovor pritrdilen, torej da so nacionalne določbe, navedene v predhodnih točkah, združljive z ureditvijo Skupnosti, ali je treba člen 49 ES razlagati tako, da je treba v primeru omejitve svobode opravljanja storitev, do katere je prišlo zaradi splošnega interesa, preveriti, ali je bil ta splošni interes že zadostno upoštevan v določbah, nadzoru in preverjanju, ki veljajo za ponudnika storitev v državi, v kateri ima sedež?

4.

Če je odgovor pritrdilen, v smislu, navedenem v predhodni točki, ali mora predložitveno sodišče v okviru preizkusa sorazmernosti take omejitve upoštevati, da zadevni predpisi države, v kateri ima ponudnik storitev sedež, po strogosti nadzora določajo enako strog ali celo strožji nadzor v državi, v kateri se storitve opravljajo?