52025DC0047

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 11.2.2025

COM(2025) 47 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Enostavnejša in hitrejša Evropa: Sporočilo o izvajanju in poenostavitvi

I.Uvod

Komisija si bo v naslednjih petih letih prizadevala za ambiciozen program, kot je določen v političnih usmeritvah I , in sicer z inovativnimi politikami, usmerjenimi v prihodnost, in ob ohranjanju visokih standardov. Te nove pobude bodo gradile na temeljih uspešne, raznolike in pravične Evropske unije, da bi Evropa postala še bolj zaželen kraj za življenje, delo in naložbe.

Hkrati bomo bistveno zmanjšali regulativno breme za ljudi, podjetja in uprave v EU. Da bi se povečali blaginja in odpornost, bo Komisija predlagala poenostavitev, kakršne še ni bilo in ki bo omogočila sprostitev priložnosti, inovacij in rasti. Začeli bomo nova prizadevanja za pospešitev, poenostavitev in izboljšanje politik in zakonodaje EU, večjo jasnost pravil, njihovo lažje razumevanje in hitrejše izvajanje. Poglobili bomo tudi sodelovanje z vsemi ustreznimi institucijami in deležniki, da bi s skupno odgovornostjo dosegli boljše rezultate.

V današnjem nestabilnem in negotovem svetu je krepitev konkurenčnosti EU postala pomembnejša kot kdaj koli prej. Za to pa je potrebno pravno okolje, ki spodbuja ustanavljanje in rast podjetij ter varuje in opolnomoča ljudi na najpreprostejši, najhitrejši in najučinkovitejši način. Treba se je tudi osredotočiti na spreminjajoče se razmere na terenu z namenom doseganja naših gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev s stroškovno najučinkovitejšimi sredstvi.

Visoki standardi so lahko močan vir konkurenčne prednosti. V številnih primerih podpirajo vrednost in kakovost evropskih proizvodov, ščitijo naše državljane, spodbujajo inovacije ter zagotavljajo, da je naše gospodarstvo trajnostno in pravično. Te prednosti se pojavijo le, če so pravila EU sorazmerna, učinkovita ter se v celoti in dosledno izvajajo. Naša pravila morajo biti tudi skladna z mejami človeškega in tehnološkega napredka ter se odzivati na svetovni razvoj.

Kot je poudarjeno v Draghijevem poročilu II , kopičenje pravil na različnih ravneh skozi čas, njihova vedno večja kompleksnost in izzivi pri njihovem izvajanju pomembno vplivajo na konkurenčnost Evrope ter omejujejo naš gospodarski potencial in našo blaginjo. Prišel je čas, da se oceni in okrepi kakovost našega regulativnega okvira za hitrejše doseganje naših dogovorjenih ciljev.

Za to je potrebno drzno in usklajeno ukrepanje, ne pa postopen pristop. Komisija, Evropski parlament, Svet, organi držav članic na vseh ravneh in deležniki bodo morali sodelovati, da bi se racionalizirala in poenostavila pravila EU ter nacionalna in regionalna pravila ter da bi se politike učinkoviteje izvajale. Odpravljanje regulativne razdrobljenosti na enotnem trgu je potrebno tudi za spodbujanje znatne dodatne gospodarske rasti.

V tem sporočilu je določena vizija programa izvajanja in poenostavitve, ki prinaša hitre in vidne izboljšave za ljudi in podjetja, za uspešnejšo, bolj razogljičeno in odpornejšo EU. Svežnji omnibus, opisani v delovnem programu Komisije za leto 2025, bodo naši prvi dosežki tega mandata. To pa je le začetek. Tekom mandata se bodo ta prizadevanja nadaljevala, cilj pa je, da bi v tesnem sodelovanju s strokovnimi delavci in deležniki opravili obremenitveno testiranje celotnega pravnega reda EU.

V tem sporočilu je za doseganje rezultatov predstavljen celovit nabor orodij, ne da bi se pri tem uvajali odvečni postopki ali odvečna administracija. Namesto tega bo Komisija svoja prizadevanja in sredstva preusmerila v uporabo teh orodij, da bi zagotovila enostavnejša pravila in stroškovno učinkovitejše izvajanje. Ta sprememba v regulativni in korporativni kulturi bo vključevala našo celotno organizacijo. Za to racionalizacijo si bodo prizadevale vse službe Komisije.

Pristop Komisije k izvajanju in poenostavitvi bo temeljil na pregledu preteklih dosežkov, obvladovanju sedanjega stanja in oblikovanju prihodnosti. Za boljše doseganje naših ciljev politike bomo poenostavili obstoječa pravila, kjer bo to potrebno, in zagotovili njihovo boljše izvajanje. Pregledali in prilagodili bomo naš regulativni okvir, da bo bolj odziven na potrebe ljudi in podjetij. Komisija bo pri pripravi predlogov za poenostavitev ustrezno upoštevala načela boljše priprave zakonodaje in pravno varnost. Nova orodja za boljše pravno urejanje in poenostavitev bodo zagotovila, da bodo prihodnji zakoni že od samega začetka oblikovani ob upoštevanju izvajanja in poenostavitve. Z vsemi temi ukrepi si bomo prizadevali za uspešnejše in učinkovitejše uresničevanje naših gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev.

II.Zagotavljanje rezultatov politik EU

EU je v zadnjih letih pokazala svojo zavezanost odločnemu reševanju izzivov, saj se je hitro dogovorila o ambicioznih politikah za odzivanje na številne in kompleksne krize in dogodke. Naš uspeh je zdaj odvisen od učinkovitega izvajanja in preprečevanja, da bi kopičenje bremen za ljudi, podjetja in uprave ogrozilo naš namen.

Ko govorimo o izvajanju, mislimo predvsem na države članice, ko prenašajo zakonodajo EU v nacionalno zakonodajo in zagotavljajo njeno izvrševanje. Nanaša se tudi na uporabo pravil s strani organov, ljudi in podjetij. Celo na področjih, na katerih ni zavezujoče zakonodaje EU, je usklajeno delo v zvezi s cilji, dogovorjenimi na ravni EU, postalo bistveno za doseganje rezultatov. To usklajeno delo je potrebno tudi zato, da se prepreči, da bi dodatne nacionalne zahteve, ki ne izhajajo iz prava EU, tako imenovano čezmerno prenašanje zakonodaje III , povzročile razdrobljenost enotnega trga ter ustvarile dodatno breme za ljudi in podjetja. Skratka, gre za skupno odgovornost.

Pomanjkljivosti pri izvajanju pravil in dokončni vzpostavitvi enotnega trga IV predstavljajo oviro za našo blaginjo in konkurenčnost. Prav tako lahko ogrozijo zmožnost EU, da doseže svoje cilje politike in brani vrednote Unije. Zato ljudje in podjetja ne izkoriščajo vseh prednosti politik EU, podjetja pa se pogosto soočajo z velikimi izzivi pri premagovanju regulativnih ovir in upravnih bremen V .

V okviru širše spremembe regulativne kulture se mora EU osredotočiti na izboljšanje izvajanja naših pravil in združevanje moči med institucijami EU, državami članicami in deležniki. Komisija bo pospešila svoja prizadevanja za boljše izvajanje, tako da bo:

a)tesneje sodelovala z državami članicami;

b)vlagala v upravno zmogljivost, digitalna orodja in podatke;

c)učinkoviteje sodelovala z deležniki;

d)hitro in odločno sprejela izvršilne ukrepe.

a) Tesnejše sodelovanje z državami članicami

Sodelovanje z državami članicami pri izvajanju prava EU je najhitrejši način za zagotovitev, da pravila EU dosežejo svoj namen. Prav tako pomaga preprečevati, da bi se kršitve sploh zgodile. Po mnenju Komisije to pomeni okrepitev dialoga z državami članicami in zagotavljanje večje podpore državam članicam pri pravilnem in pravočasnem izvajanju prava EU.

Ko bosta Evropski parlament in Svet dokončno oblikovala pomemben pravni akt, bo Komisija sistematično pripravila izvedbeno strategijo VI , v kateri bo načrtovala, kako bo podpirala države članice v celotnem postopku izvajanja. V strategiji bodo opredeljeni (pravni, upravni ali praktični) izzivi pri prenosu in uporabi pravnega akta, ureditve za spremljanje napredka, podporni ukrepi (tudi za MSP) in jasen časovni okvir. Dober primer je nedavna strategija Accele-RES, ki državam članicam pomaga pri izvajanju racionaliziranih postopkov za izdajo dovoljenj v skladu z revidirano direktivo o energiji iz obnovljivih virov VII .

Zgodnje informacije držav članic in deležnikov so za Komisijo ključnega pomena, da pripravi učinkovite strategije izvajanja, ki vključujejo ciljno usmerjene in učinkovite podporne ukrepe. Pri direktivah bodo obrazložitvene predloge Komisije in časovni načrti za prenos, ki jih bodo dopolnile države članice, privedli do hitrejšega in popolnega prenosa. Podobno bi proaktivne posodobitve nacionalnih obveznosti, ki presegajo zahteve prava EU (čezmernega prenašanja zakonodaje), pomagale pri odpravljanju učinkov različnih pravil v EU.

Komisija bo uporabila strokovne skupine in podobna okolja za vzpostavitev tesnejših partnerstev med nacionalnimi organi, podpiranje izvajanja in zagotavljanje medsebojne podpore med državami članicami. Prostovoljni pristop v projektni skupini za uveljavljanje pravil enotnega trga, v okviru katere Komisija in države članice sodelujejo pri odpravi tržnih ovir, je lahko model za podobno delo v drugih sektorjih, kot so konkurenca, telekomunikacije ali energetika. Poleg tega lahko k dosledni uporabi prava EU prispevajo tudi regulativne agencije EU, zlasti s prispevanjem k skupni kulturi nadzora.

b) Vlaganje v upravno zmogljivost, digitalna orodja in podatke

Učinkovito izvajanje politike je odvisno od dobro opremljenih in učinkovitih javnih uprav. Za to so potrebni visoka raven digitalizacije ter dostop do podatkov in dokazov VIII , pa tudi ustrezno osebje ter spretnosti v vseh upravah, vključenih v izvajanje. EU ima nabor orodij in programov za podporo izvajanju, spremljanju in ocenjevanju. Instrument za tehnično podporo na primer pomaga državam članicam pri krepitvi njihovih upravnih zmogljivosti, digitalizaciji, izvajanju reform in prednostnih nalog EU na splošno, z minimalnim bremenom za države članice. Komisija v okviru evropskega upravnega prostora (ComPAct) IX zagotavlja podporo za krepitev upravnih zmogljivosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, s poudarkom na spretnostih ter digitalnem in zelenem prehodu, ter izmenjave javnih uslužbencev za izmenjavo dobrih praks in čezmejno reševanje skupnih težav X . Poleg tega Komisija v okviru informacijskega sistema za notranji trg olajšuje digitalno čezmejno upravno sodelovanje pri izvajanju pravil enotnega trga.

Komisija bo spodbujala učinkovito uporabo takih orodij pri izvajanju pomembnih novih politik ali zakonodaje.

c) Učinkovitejše sodelovanje z deležniki

Nekaterih izzivov pri izvajanju ni mogoče predvideti. Zato Komisija potrebuje redne stike z deležniki in strokovnimi delavci, da bi zbrala povratne informacije o tem, kaj deluje in kaj ne, ter opredelila načine za izboljšanje in olajšanje izvajanja.

Vsak komisar bo vsako leto organiziral vsaj dva dialoga o izvajanju z deležniki. Cilj bo oceniti napredek in opredeliti področja, ki jim je treba nameniti pozornost, da bi politike EU prinesle rezultate. Dialogi bodo namenjeni glavnim skupinam, na katere vplivajo politike EU, kot so industrija, vključno z MSP, socialni partnerji, regionalni in lokalni organi ter civilna družba, njihov cilj pa bo uravnotežena zastopanost interesov in udeležba. Rezultati teh dialogov bodo predstavljeni v letnih poročilih o napredku pri izvrševanju in izvajanju. Ti bodo pomagali opredeliti težave v zvezi s slabim izvajanjem, čezmernim prenašanjem zakonodaje, prekomerno skladnostjo ali razdrobljenostjo ter odkriti priložnosti za poenostavitev in uskladitev. Ti dialogi se bodo začeli takoj, in sicer prvi krog v prvi polovici leta 2025.

d) Hitro in odločno sprejemanje izvršilnih ukrepov

Če bodo kljub zgoraj navedeni podpori Komisije še vedno prisotne pomanjkljivosti pri izvajanju in uporabi prava EU, bomo pospešili ukrepe za doseganje skladnosti. Sektorski mehanizmi za spremljanje in preprečevanje XI ter orodja za reševanje težav XII so še vedno koristni za odkrivanje težav s skladnostjo in reševanje posebnih vprašanj. Hitre rešitve je mogoče doseči tudi z dialogom pred ugotavljanjem kršitev XIII .

Kadar sodelovanje ne zagotovi pravočasnega izvajanja dogovorjenih pravil, so potrebni postopki za ugotavljanje kršitev, ki jih spremlja jasno obvestilo o razlogih za ukrepanje. Komisija si bo kot varuhinja Pogodb prizadevala za odločne izvršilne ukrepe, da bi zagotovila izvajanje pravil ter se borila proti razdrobljenosti enotnega trga in kakršnemu koli nezakonitemu čezmernemu prenašanju zakonodaje XIV . Še naprej si bo prizadevala tudi za svoj strateški pristop XV , pri čemer bo prednostno obravnavala kršitve, ki najbolj vplivajo na javne in poslovne interese.

Število nerešenih postopkov za ugotavljanje kršitev ostaja visoko (približno 1 500 zadev XVI v začetku leta 2025), od katerih so nekateri dolgotrajni. Komisija si bo še naprej prizadevala za uspešen zaključek postopkov za ugotavljanje kršitev, da bo pravo EU prineslo predvidene koristi. Če se v zgodnjih fazah postopka za ugotavljanje kršitev ne odpravijo kršitve prava EU, bo Komisija zadeve brez oklevanja predložila Sodišču Evropske unije in zahtevala finančne sankcije, kadar bo to pravno mogoče XVII .

III.Enostavnejša in hitrejša Evropa

Zeleni in digitalni prehod spreminjata svetovna gospodarstva in družbe ter povzročata močno konkurenco za vire in inovacije. Za uspeh v tem novem okolju je potreben drzen pristop za povečanje naše konkurenčnosti, vključno s poenostavitvijo našega regulativnega okvira, ne da bi pri tem ogrozili naše cilje politike in visoke standarde. Namen tega novega pristopa bo obravnavati vse vire regulativnih bremen, kot so obveznosti poročanja, ponavljajoči se upravni stroški in stroški usklajevanja na splošno, kjer je mogoče opredeliti ustrezne načine za doseganje prvotnega regulativnega cilja z bolj racionaliziranimi in učinkovitimi sredstvi.

Komisija je v zadnjih letih sprejela ukrepe za zmanjšanje upravnega bremena. Marca 2023 je napovedala cilj zmanjšanja bremena poročanja za 25 % za podjetja in uprave, ne da bi pri tem ogrozila cilje politike XVIII . V delovnem programu za leto 2024 XIX je predložila prvi sklop 41 ukrepov za dosego tega cilja. Med pomembnimi ukrepi so bili carinska reforma EU, ki naj bi sama prihranila 2,7 milijarde EUR, prilagoditve praga iz računovodske direktive, ki koristijo več kot milijonu podjetij, in skupni spletni obrazec za izjave o napotenih delavcih XX .

Komisija je v letu 2025 kot najpomembnejše prednostne naloge za naslednjih pet let določila poenostavitev, zmanjšanje bremena poročanja, zmanjšanje birokracije, racionalizacijo postopka za pridobitev dovoljenj in poenostavitev zakonodaje. Vsak komisar bo te cilje uresničeval na področjih, za katera je pristojen, usklajeval pa jih bo komisar za izvajanje in poenostavitev.

Te spremembe dopolnjujejo obstoječi pristop „za enega sprejetega se eden odpravi“, katerega cilj je izravnati stroške nove zakonodaje z zmanjšanjem bremen XXI , običajno na istih področjih politike XXII . Pristop se v celoti izvaja od leta 2022 in je privedel do predlogov Komisije, ki bi zagotovili znatne neto prihranke pri stroških, če bi jih sozakonodajalca v celoti sprejela XXIII .

Prizadevanje za poenostavitev, ki temelji na celovitih pregledih in ciljno usmerjenih spremembah naših pravil, bo olajšalo življenje ljudem in podjetjem, vključno s 33 milijoni MSP in več tisoč malimi podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Sodelovali bomo z njimi, da bi čim bolj povečali uporabo naših spletnih orodij za povratne informacije XXIV , da bi se seznanili s težavami pri izvajanju in priložnostmi za poenostavitev.

Komisija bo gradila na delu platforme Pripravljeni na prihodnost, tj. strokovne skupine na visoki ravni, ki je v zadnjih letih pomembno prispevala k prizadevanjem za poenostavitev XXV . Člani platforme so prispevali strokovno znanje iz nacionalnih uprav, podjetij, socialnih partnerjev in civilne družbe, Odbora regij in Ekonomsko-socialnega odbora. K izzivom pri izvajanju na regionalni in lokalni ravni je prispevala tudi mreža regionalnih središč za pregled izvajanja politike EU (RegHub).

Za prenos teh novih prizadevanj v praktične ukrepe bo Komisija uporabila naslednja orodja in ukrepe:

a)nove cilje za zmanjšanje upravnega bremena;

b)dajanje prednosti novim ukrepom za poenostavitev;

c)postopno obremenitveno testiranje zakonodaje EU;

d)enostavnejši, bolj osredotočen in učinkovitejši proračun EU;

e)praktične izkušnje z izvajanjem pregledov dejanskega stanja.

a)Novi cilji za zmanjšanje upravnega bremena

Komisija je za zagotovitev trajnih in merljivih prizadevanj v prihodnjih letih določila cilje za zmanjšanje bremen poročanja za vsaj 25 % za vsa podjetja in 35 % za MSP, ne da bi pri tem ogrozila cilje politike. Vendar so stroški poročanja le podsklop upravnih stroškov in na podlagi prejetih povratnih informacij menimo, da je treba uporabiti celovitejši pristop. Komisija bo zato svoje cilje glede zmanjšanja bremena uporabila za osnovo za vse upravne stroške.

Eurostat je na podlagi podatkov, ki so na voljo na ravni EU in nacionalni ravni, skupne ponavljajoče se upravne stroške v EU v letu 2022 ocenil na približno 150 milijard EUR XXVI . Za 25-odstotno zmanjšanje te osnove bo treba ponavljajoče se upravne stroške do konca mandata zmanjšati za 37,5 milijarde EUR. Cilj namenskih ukrepov za MSP bo doseči 35-odstotno zmanjšanje. Napredek pri doseganju tega cilja bomo ocenili v letnih poročilih o napredku pri izvrševanju in izvajanju, ki bodo vključevala tudi usmeritve za prihodnje pobude za poenostavitev.

Odkar je bil marca 2023 napovedan cilj 25-odstotnega zmanjšanja bremena, je Komisija predlagala ukrepe, s katerimi naj bi po ocenah prihranili približno 5 milijard EUR XXVII . Odgovornost Evropskega parlamenta in Sveta je, da med zakonodajnimi pogajanji ohranita ali po možnosti okrepita potencial predlogov Komisije za zmanjšanje bremena, odgovornost držav članic pa, da se pri prenosih v nacionalno zakonodajo ali uporabi prava EU izogibajo čezmernemu prenašanju zakonodaje.

Poleg uresničevanja teh količinsko opredeljenih ciljev glede zmanjšanja stroškov poročanja in drugih ponavljajočih se upravnih stroškov si bo Komisija še naprej prizadevala za znatno zmanjšanje drugih stroškov usklajevanja z zakonodajo, kadar bo mogoče opredeliti stroškovno učinkovitejši način za doseganje cilja politike.

b)Dajanje prednosti novim ukrepom za poenostavitev

Delovni program Komisije za leto 2025 je bolj kot kdaj koli prej osredotočen na poenostavitev. Vključuje vrsto svežnjev omnibus in drugih predlogov za poenostavitev za obravnavo prednostnih področij, opredeljenih z deležniki v preteklem letu XXVIII . Evropski parlament in Svet pozivamo, naj razmislita o uporabi skrajšanega postopka pri teh zadevah, pri čemer naj ukrepata v skladu s predlogi za poenostavitev brez ponovnega odprtja drugih delov zakonodaje, da se podjetjem zagotovita čim večja in čimprejšnja jasnost in pomoč. V delovnem programu bodo ukrepi za poenostavitev še naprej navedeni kot prednostni v prihodnjih letih.

Svežnji omnibus in drugi predlogi za poenostavitev, sprejeti skozi vse leto, bodo zagotovili čim večjo poenostavitev z obravnavanjem interakcij med različnimi zakonodajnimi akti. Med drugim bodo vključevali:

·sveženj omnibus o trajnostnosti. Ta predlog bo zajemal daljnosežno poenostavitev na področju poročanja o trajnostnem financiranju, potrebne skrbnosti glede trajnostnosti in taksonomije. Zagotovil bo boljšo usklajenost zahtev s potrebami vlagateljev, sorazmerne časovne okvire, finančna merila, ki ne bodo odvračala od naložb v manjša podjetja v prehodu, in obveznosti, ki bodo sorazmerne z obsegom dejavnosti različnih podjetij. Zlasti bo obravnaval kaskadni učinek, da bi preprečili, da bi bila manjša podjetja vzdolž dobavnih verig v praksi izpostavljena pretiranim zahtevam za poročanje, ki jih zakonodajalci nikoli niso načrtovali. Zahteve glede mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah bodo zmanjšane v korist manjših uvoznikov, zlasti za MSP in organe,

·sveženj omnibus o poenostavitvi naložb. Ta sveženj bo med drugim olajšal izvajanje programa InvestEU in Evropskega sklada za strateške naložbe ter poenostavil poročanje,

·sveženj omnibus, med drugim o malih podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo in odpravi zahtev glede dokumentacije v papirni obliki. Ta sveženj omnibus bo zagotovil, da bodo imela tudi mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo prilagojene zahteve, v zakonodaji o proizvodih pa bodo odpravljene neučinkovite zahteve glede papirne oblike,

·digitalni sveženj. Pregled akta o kibernetski varnosti in poenostavitev zakonodaje o kibernetski varnosti bosta zagotovila poenostavljena in prožnejša sredstva za olajšanje večnamenskega poročanja, da se prepreči podvajanje. To bo del širše ocene v prvem letu mandata glede tega, ali razširjeni pravni red na digitalnem področju ustrezno odraža potrebe in omejitve podjetij, kot so MSP in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, poleg potrebnih smernic in standardov, s katerimi se olajša skladnost XXIX . V strategiji za evropsko podatkovno unijo bodo med drugim obravnavana obstoječa pravila o podatkih, da se zagotovi poenostavljen, jasen in skladen pravni okvir, ki bo podjetjem in upravam omogočal nemoteno in obsežno izmenjavo podatkov ob spoštovanju visokih standardov zasebnosti in varnosti,

·poenostavitev skupne kmetijske politike. Ta sveženj bo obravnaval vzroke zapletenosti in prekomernega upravnega bremena za kmete in nacionalne uprave pri upravljanju, spremljanju in poročanju, pri čemer bo izkoristil tudi potencial digitalizacije.

Poleg teh predlogov bodo druge pobude iz delovnega programa poenostavile zakonodajo, da se poenostavijo zahteve glede izdaje dovoljenj, odobritev in poročanja. Med njimi je akt o pospeševanju razogljičenja industrije, ki bo pospešeno izdajanje dovoljenj razširil na več sektorjev v prehodu, ciljno usmerjena revizija pravil EU o kemikalijah (REACH) pa bo poenostavila pravila za kemično industrijo brez ogrožanja zdravja, varnosti in varstva okolja.

Digitalne pobude bodo prispevale k poenostavitvi in izvajanju na vseh področjih politike XXX . Na podlagi digitalne denarnice bomo predstavili evropsko podjetniško denarnico, da bi podjetjem omogočili upravljanje nacionalnih in čezmejnih regulativnih zahtev ter regulativnih zahtev EU, priglasitev in postopkov skladnosti na enem mestu in na uporabniku prijazen način.

Preučili bomo nadaljnje predloge za poenostavitev, vključno z možnostjo zbirnega predloga za področje obrambe, da bi pripomogli k doseganju naložbenih ciljev, ki bodo določeni v beli knjigi, in omogočili razcvet inovativnih podjetij.

Predlogi za popolno razveljavitev obstoječe zakonodaje ali umik predlogov v obravnavi sicer lahko temeljijo tudi na drugih vidikih (zastaranje nekaterih pravil, pomanjkanje političnega napredka pri dolgotrajnih predlogih), vendar se lahko tudi v takih primerih pogosto uporabljajo vidiki poenostavitve in stroškovne učinkovitosti.

c)Postopno obremenitveno testiranje zakonodaje EU

Delovni program vključuje tudi prvi seznam ocen posameznih zakonov ali celotnih področij politike (preverjanja primernosti), s čimer se začenja postopek obremenitvenega testiranja zakonodaje EU. Z njimi se bodo kritično preučile možnosti za poenostavitev, osredotočene pa bodo na iskanje priložnosti za znižanje stroškov in konsolidacijo pravil, zlasti ob upoštevanju izzivov, s katerimi se soočajo MSP. Rezultati bodo vključeni v naslednji krog svežnjev za poenostavitev in bodo tako ustvarili pozitiven cikel.

Obremenitveno testiranje bo stalen proces pregledovanja zakonodaje EU. Končni cilj je pregledati celoten pravni red EU, da bi zajeli njegove kumulativne učinke in morebitne nedoslednosti ter ga poenostavili, hkrati pa učinkoviteje dosegli cilje politike. Vsak komisar bo pod vodstvom komisarja za izvajanje in poenostavitev zagotovil obremenitveno testiranje zakonodaje v okviru svojih pristojnosti. Na podlagi tega procesa bodo v delovni program Komisije vsako leto vključeni konkretni ukrepi za poenostavitev.

d)Enostavnejši, bolj osredotočen in učinkovitejši proračun EU

Poenostavitev je bistvena tudi za odpravo sedanje razdrobljenosti finančnega okolja EU in zmanjšanje upravnega bremena, s katerim se soočajo vsi deležniki, da se zagotovi pravočasno in učinkovito izvrševanje sredstev EU. Kot je navedeno v sporočilu o poti do naslednjega večletnega finančnega okvira XXXI , bo Komisija v letu 2025 predstavila predlog za enostavnejši, bolj osredotočen in odzivnejši dolgoročni proračun, ki bo izpolnjeval prednostne naloge EU, hkrati pa bo upravičencem olajšal dostop do financiranja EU in čim bolj povečal njegov učinek. Prav tako bo zmanjšal zapletenost za izvajalske organe, hkrati pa ohranil močne zaščitne ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije. Predlog bo temeljil na izkušnjah, pridobljenih v sedanjem programskem obdobju, in obsežnem posvetovanju na politični in institucionalni ravni ter z deležniki, ob hkratnem proaktivnem ozaveščanju državljanov.

e)Praktične izkušnje na podlagi izvajanja pregledov dejanskega stanja

Komisija bo vzpostavila stik s strokovnjaki v podjetjih, zlasti MSP in malih podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo na številnih področjih, da bi razumela njihove izkušnje na terenu in vpliv prava EU na njihove dejavnosti. Te izmenjave na tehnični ravni bodo pomagale opredeliti in rešiti praktična vprašanja, kot so vprašanja, povezana z odobritvami, izdajanjem dovoljenj, nadzorom ali skladnostjo.

S pregledi dejanskega stanja se bodo poskušale ugotoviti morebitne ovire ali pozitivne izkušnje ter njihova povezava s pravili EU ter njihovim izvajanjem in prenosom v nacionalno zakonodajo. Pregledi bodo pomagali preveriti, ali so predpostavke, na katerih temelji zakonodaja EU, pravilne in ali prinašajo pričakovane koristi. Pomagali bodo tudi oceniti, ali bi načrtovani ukrepi za poenostavitev ustvarili prihranke pri stroških ter ali so ustrezni in realistični.

Rezultati pregledov dejanskega stanja se upoštevajo pri obremenitvenem testiranju obstoječe zakonodaje (vključno z ocenami in preverjanji primernosti) in zasnovi prihodnjih predlogov za poenostavitev.

IV.Izboljšanje načina sprejemanja novih pravil

Kot je pomembno poenostaviti obstoječa pravila, je bistveno tudi zagotoviti, da je nova zakonodaja preprosta, lahko razumljiva in enostavna za izvajanje, jasno napisana in nedvoumna. Vprašanja izvajanja in izvrševanja je treba obravnavati od trenutka, ko Komisija oblikuje svoje predloge, kot je določeno v smernicah in zbirki orodij za boljše pravno urejanje XXXII , ter v celotnem zakonodajnem postopku.

EU lahko gradi na svojem pristopu boljšega pravnega urejanja, ki je priznan kot eden najboljših v OECD, tudi kar zadeva posvetovanja, vrednotenja in ocene učinka XXXIII . Opira se tudi na delo Odbora za regulativni nadzor, ki zagotavlja visoko kakovost dokazov, na katerih temeljijo zakonodajni predlogi.

Kljub temu večina podjetij, zlasti MSP, meni, da so regulativne zahteve in njihov kumulativni učinek največji izziv pri ustanavljanju podjetij in širitvi poslovanja v EU. Zato je potrebna temeljitejša preučitev učinkov načrtovane nove zakonodaje na konkurenčnost, MSP in zagonska podjetja ter mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Evropski parlament in Svet bi prav tako morala natančneje preučiti učinek njunih sprememb v okviru zakonodajnega postopka. Potreben bo tudi podrobnejši pregled pogojev pooblastil, vključenih v zakonodajo, nato pa še ustreznih delegiranih in izvedbenih aktov.

Za reševanje teh izzivov je potreben nov pristop k zakonodajnemu postopku, in sicer:

a)okrepljena preverjanja MSP in konkurenčnosti;

b)pregled delegiranih in izvedbenih aktov ter z njimi povezanih pooblastil;

c)pametna in digitalna izvedba, vključena v oblikovanje zakonodaje EU;

d)preprosta metodologija za oceno učinka znatnih sprememb.

a)Okrepljena preverjanja MSP in konkurenčnosti

Okrepljena preverjanja MSP in konkurenčnosti se bodo sistematično uporabljala za vso predvideno zakonodajo s predvidljivimi učinki na podjetja, zlasti mala podjetja, da bi se ti učinki podrobneje preučili. Pri preverjanju konkurenčnosti so upoštevani štirje ključni vidiki: stroškovna/cenovna konkurenčnost, mednarodna konkurenčnost, zmogljivost za inovacije in učinki na konkurenčnost MSP. Preverjanje bo bolj osredotočeno na sektor. Na podlagi kazalnikov in kvalitativnih informacij se bo ocenil konkurenčni položaj podjetij EU v sektorjih, ki jih posamezen predlog najbolj zadeva, s čimer se bo zagotovilo merilo konkurenčnega položaja prizadetih podjetij EU, da bi se bolje razumeli kumulativni učinki na nekatere sektorje, kot so tisti, ki so v Draghijevem poročilu opredeljeni kot ključni za evropsko konkurenčnost. Kadar bodo ugotovljene težave s konkurenčnostjo, bo Komisija nato preučila najprimernejše blažilne ukrepe.

Komisija bo upoštevala priporočila iz mnenja platforme Pripravljeni na prihodnost, v katerem so predlagani načini za prenovo preizkusa za MSP XXXIV . Ocene učinka ustrezne zakonodaje bodo jasneje predstavile učinke na MSP ter podporne in blažilne ukrepe, s čimer se bo izboljšala kakovost informacij, ki so na voljo kolegiju komisarjev in sozakonodajalcema. Poleg tega bo okrepljena analiza posrednih učinkov zakonodaje na MSP. Vsa vrednotenja in preverjanja primernosti bodo vsebovala tudi namensko analizo učinkovitosti in uspešnosti politik za MSP.

b)Pregled delegiranih in izvedbenih aktov ter z njimi povezanih pooblastil

Komisija vsako leto sprejme veliko število delegiranih XXXV in izvedbenih XXXVI aktov, za kar jo pooblašča zakonodaja, ki jo sprejmeta Evropski parlament in Svet. Mnogi od teh aktov so tehnični in imajo omejene učinke, ki bi se že upoštevali pri predlaganju osnovne zakonodaje, zato zanje ni potrebna posebna ocena učinka.

Kadar pa mora Komisija izbirati med možnostmi politike in obstajajo znatni učinki, ki niso bili upoštevani pri pripravi predloga Komisije o osnovni zakonodaji, bo za delegirane in izvedbene akte izvedena ocena učinka XXXVII . Tudi če ni političnih odločitev, bo Komisija, če se pričakujejo pomembni učinki, predstavila analizo stroškov ali prihrankov pri stroških. Kadar je ustrezno, bo posebna pozornost namenjena učinku na MSP.

Komisija bo v okviru zakonodajnega postopka skrbno preučila posledice ustreznih pooblastil, ki sta jih sozakonodajalca predlagala za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov s strani Komisije, da bi se izognili njihovemu kopičenju ter nepotrebni zapletenosti in stroškom.

c)Pametna in digitalna izvedba, vključena v oblikovanje zakonodaje EU

Vsebina pobude mora biti kakovostna, tj. lahko razumljiva, nedvoumna in dovolj jasna, da omogoča nedvoumno prevajanje v vse uradne jezike Unije, njena zasnova pa mora biti usmerjena v njeno dejansko izvajanje.

Prihodnja vprašanja v zvezi z izvajanjem je mogoče najbolje opredeliti z zgodnjim dialogom in sodelovanjem z državami članicami, regionalnimi in lokalnimi organi, socialnimi partnerji in drugimi deležniki. Za dosego tega cilja bodo pravni in praktični vidiki izvajanja vključeni v posvetovanja z deležniki in ocene učinka, kadar je primerno.

Komisija bo izvajala politike, pripravljene na digitalno tehnologijo, in sicer z zagotavljanjem, da so digitalni vidiki vključeni že od samega začetka XXXVIII , in z uporabo inovativnih orodij, kot so regulativni peskovniki, za „preizkus“ možnosti politike s poslovno bazo Evrope XXXIX . Prav tako bomo pospešili čezmejno interoperabilnost XL med javnimi upravami ter razširili uporabo e-platform, kot je enotno digitalno vstopno mesto XLI , in ponovno uporabo obstoječih podatkov, tudi s predhodnim izpolnjevanjem obrazcev, za sedanje ali prihodnje zahteve glede skladnosti XLII .

Da bi zmanjšali bremena poročanja in stroške izpolnjevanja obveznosti, bomo v partnerstvo z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter ustreznimi agencijami EU še bolj vključili načeli „privzeto digitalno“ in „samo enkrat“.

d)Preprosta metodologija za oceno učinka znatnih sprememb

Komisija bo sozakonodajalcema predložila predloge o preprosti metodologiji za ocenjevanje učinkov njunih pomembnih sprememb, da bi preizkusila in prikazala izvedljivost izvedbe takih ocen brez nepotrebnega podaljševanja zakonodajnega postopka. Ta metodologija bi lahko na podlagi obstoječih orodij in modelov ter obstoječih podatkov, kolikor je mogoče, zagotovila oceno upravnih stroškov pomembnih sprememb, skupaj z bolj informativno predstavitvijo drugih stroškov. Komisija bo te predloge predložila v posvetovanje s sozakonodajalcema v drugem četrtletju leta 2025.

V.Nadaljnji koraki: partnerstvo in skupna odgovornost

Komisija je v tem sporočilu predstavila ambiciozno agendo za poenostavitev in izvajanje, da bi se spodbudili konkurenčnost, blaginja, izvajanje politik in odpornost v EU. Za doseganje teh ciljev bo potrebna močna zavezanost vseh drugih institucij in deležnikov, zlasti Evropskega parlamenta in Sveta.

Nacionalni, regionalni in lokalni organi bodo prav tako ključni partnerji, ki bodo ambicije preoblikovali v konkretne ukrepe, in sicer z opredelitvijo priložnosti za poenostavitev, predlaganjem deležnikov, ki bodo povabljeni v nove posvetovalne dejavnosti (dialogi o izvajanju in pregledi dejanskega stanja), ter s širitvijo ukrepov za poenostavitev z njihovim prenosom na vse ravni upravljanja.

Delo Komisije bo temeljilo na načelih partnerstva in sodelovanja, in sicer bo:

a)redno poročala o napredku, zagotavljala preglednost in odgovornost ter

b)sodelovala s sozakonodajalcema za oblikovanje enostavnejših in učinkovitejših pravil EU.

a) Redno poročanje o napredku, zagotavljanje preglednosti in odgovornosti

Komisija bo redno poročala o doseženem napredku. Vsak komisar bo zadevnemu parlamentarnemu odboru in sestavi Sveta predložil letno poročilo o napredku pri izvajanju in izvrševanju na svojem področju. V teh poročilih bo predstavljen napredek pri doseganju ključnih ciljev politike ter izvršilnih ukrepih, izvedbenih in podpornih ukrepih ter ukrepih za poenostavitev. V poročilih bodo pregledani tudi dialogi z deležniki (vključno z dialogi o izvajanju), obremenitveni testi in pregledi dejanskega stanja. V njih bodo opisani morebitni dodatni ukrepi.

Komisija bo predstavila pregledno poročilo, ki bo spodbujalo odgovornost in nadaljnje ukrepanje v letnem ciklu izvajanja in poenostavitve. Komisija bo na svojem spletišču Europa objavila tudi uporabniku prijazne informacije o temah, kot so napredek pri ciljih zmanjšanja bremena, izvršilni ukrepi in izvajanje prava EU na nacionalni ravni, vključno z interaktivnimi zemljevidi in prilagodljivimi grafi.

Letni cikel izvajanja in poenostavitve


		§Komisarji sprožijo postopek dveh dialogov o izvajanju v letu.
		§Komisarji pripravijo letna poročila o napredku pri izvrševanju in izvajanju.
		§Komisarji se sestanejo s parlamentarnimi odbori in sestavami Sveta, da predstavijo poročila in delo na področju poenostavitve.
		§Komisarji začnejo pripravo ukrepov za poenostavitev, ki bodo predstavljeni v delovnem programu Komisije.
		§Objavi se letno pregledno poročilo o izvajanju in poenostavitvi. §Sprejetje delovnega programa Komisije, vključno z znatnimi ukrepi za poenostavitev ter letnim načrtom preverjanj primernosti in ocen, v okviru obremenitvenega testa.

b) Sodelovanje s sozakonodajalcema za oblikovanje enostavnejših in učinkovitejših pravil EU

Evropski parlament in Svet imata osrednjo vlogo pri oblikovanju enostavnih in učinkovitih pravil z najnižjimi upravnimi stroški za ljudi in podjetja.

Leta 2016 sta se obe instituciji zavezali načelu ocenjevanja učinkov svojih bistvenih sprememb, kadar je to primerno XLIII . To lahko vključuje spremembe, ki povečujejo stroške, ustvarjajo tveganje dodatnih škodljivih učinkov ali znatno zmanjšajo potencial za poenostavitev predloga Komisije. Vendar Evropski parlament in Svet tega v praksi ne počneta.

Komisija zato poziva Evropski parlament in Svet, naj vzpostavita potrebne postopke in vire XLIV . Čeprav za spremembe zaradi kratkega časovnega okvira pogajanj ni mogoče izvesti celovite ocene učinka, bi morala imeti vsaka institucija možnost, da za oceno svojih stroškov uporabi preprosto metodologijo, kot je bilo že omenjeno.

Dobro izvajanje in poenostavitev sta del skupnih prizadevanj vseh institucij EU v celotnem zakonodajnem postopku. Zato bi morala sozakonodajalca jasno opredeliti in priznati ukrepe za poenostavitev, da bi se bilo mogoče osredotočiti na njihovo prednostno obravnavo, s čimer bi zagotovili hitro doseganje koristi poenostavitve.

Komisija je v ta namen pripravljena tesno sodelovati s Parlamentom in Svetom, tudi z obnovitvijo Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, da se pojasni, kako najbolje doseči te cilje.

(I)

Politične usmeritve 2024–2029 | Evropska komisija .

(II)

Poročilo Maria Draghija za leto 2024 o prihodnosti evropske konkurenčnosti: https://commission.europa.eu/ topics/strengthening-european-competitiveness/eu-competitiveness-looking-ahead_en#paragraph_47059 .

(III)

„Čezmerno prenašanje zakonodaje“ je široko uporabljan izraz v okviru izvajanja prava EU, ki se nanaša na dodatne nacionalne obveznosti, ki presegajo zahteve EU. V praksi se ta izraz uporablja za uvedbo dodatnih zahtev in upravnega bremena (norm, smernic in postopkov), ki posegajo v pričakovane cilje politike, ki naj bi bili doseženi z zakonodajo EU.

(IV)

Poročilo Enrica Lette iz leta 2024 o prihodnosti enotnega trga: https://www.consilium.europa.eu/media/ ny3j24sm/much-more-than-a-market-report-by-enrico-letta.pdf .

(V)

Draghijevo poročilo.

(VI)

Smernice za boljše pravno urejanje, SWD(2021) 0305 final, in orodje 38 iz zbirke orodij za boljše pravno urejanje.

(VII)

Racionalizirani postopki za izdajo dovoljenj so ključni za doseganje ciljev glede energije iz obnovljivih virov za leto 2030. Komisija podpira to delo s strukturiranimi dialogi in dvostranskimi srečanji z državami članicami, na katerih se razpravlja o načrtih prenosa, zlasti za izdajo dovoljenj. https://energy.ec.europa.eu/news/commission-adopts-guidance-eu-countries-implementing-revised-directiv es-renewable-energy-and-energy-2024-09-02_en .

(VIII)

Glej nedavni projekt instrumenta za tehnično podporo z naslovom Building capacity for evidence-informed policymaking in governance and public administration in a post-pandemic Europe (Oblikovanje zmogljivosti za z dokazi podprto oblikovanje politik na področju upravljanja in javne uprave v Evropi po pandemiji).

(IX)

Evropska komisija, Krepitev evropskega upravnega prostora (pobuda ComPAct), COM(2023) 667 final.

(X)

Program sodelovanja in izmenjave v javni upravi (PACE) olajšuje izmenjave o temah, kot so profesionalizacija javne uprave, izboljšanje upravne uspešnosti ter zelena in digitalna javna uprava.

(XI)

Na primer direktiva o preglednosti enotnega trga in direktiva o preskusu sorazmernosti za preprečevanje ustvarjanja novih ovir, pregled enotnega trga, poročila za posamezne države v okviru evropskega semestra, nacionalni energetski in podnebni načrti, poročilo o napredku na področju podnebnih ukrepov, pregled izvajanja okoljske politike in nacionalni akcijski načrti na področju ribištva.

(XII)

Na primer orodja, kot so SOLVIT , FIN-NET in Tvoja Evropa , na primer ljudem in podjetjem omogočajo, da v celoti uveljavljajo svoje pravice na enotnem trgu. Zagotavljajo jasne informacije, pomoč pri specifičnih težavah in reševanju težav.

(XIII)

Znan kot dialog v okviru sistema EU Pilot, katerega stopnja uspešnosti je bila leta 2024 75-odstotna. Ta oblika dialoga se uporablja, kadar je verjetno, da bo skladnost dosežena hitreje kot formalni postopek za ugotavljanje kršitev.

(XIV)

Npr. kadar zakonodaja EU določa popolnoma usklajena pravila. Poleg tega lahko Komisija pogosteje predlaga popolno uskladitev na področjih, na katerih je to mogoče, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji na celotnem enotnem trgu, Evropska komisija, Kompas za konkurenčnost za EU, COM(2025) 30 final.

(XV)

Evropska komisija, Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov (C(2016) 8600) in Izvrševanje prava EU za Evropo, ki prinaša rezultate COM(2022) 0518 final.

(XVI)

Več kot 900 od teh primerov se nanaša na nepopoln ali nepravilen prenos direktiv.

(XVII)

Komisija sistematično poziva Sodišče, naj naloži denarne sankcije v obliki pavšalnega zneska in dnevne denarne kazni, kadar država članica ne sprejme potrebnih ukrepov za izvršitev predhodne sodbe Sodišča, s katero je bila ugotovljena kršitev prava EU (člen 260(2) PDEU), in kadar država članica ne sporoči ukrepov za prenos direktive, sprejete v skladu z zakonodajnim postopkom (člen 260(3) PDEU. Komisija je v letih 2023 in 2024 Sodišču predložila 134 zadev v zvezi s kršitvami, vključno z zahtevo po finančnih sankcijah v 55 primerih od teh zadev.

(XVIII)

Evropska komisija, Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030 COM(2023) 168 final.

(XIX)

Delovni program Evropske komisije za leto 2024 – Uresničevanje zastavljenega in priprave na prihodnost – Priloga II, COM(2023) 638 final.

(XX)

Komisija je leta 2024 predstavila predlog uredbe o vzpostavitvi večjezičnega javnega vmesnika za izvajanje prostovoljnega standardnega obrazca za prijavo napotenih delavcev. Čas, potreben za izpolnitev izjave o napotitvi z uporabo standardnega obrazca, se po ocenah v povprečju skrajša za približno 73 % v primerjavi s sedanjim povprečnim časom, potrebnim za izjavo, po vsej EU. To bo povečalo zaščito delavcev s povečanjem preglednosti napotitev ter državam članicam pomagalo pri izvajanju učinkovitih in ciljno usmerjenih inšpekcijskih pregledov.

(XXI)

To vključuje ponavljajoče se enkratne stroške, določene na letni ravni.

(XXII)

Evropska komisija, Boljše pravno urejanje: združujemo moči za pripravo boljše zakonodaje, COM(2021) 219 final.

(XXIII)

Ti prihranki temeljijo na pobudah, ki jih je sprejela Komisija, in so ocenjeni na 7,3 milijarde EUR v letu 2022, 6,3 milijarde EUR v letu 2023 in 260 milijonov EUR v letu 2024 (prehodno leto ob koncu prejšnjega mandata Komisije z nižjo ravnjo zakonodajne dejavnosti). Vendar nekateri od teh ukrepov še niso bili sprejeti ali pa so spremembe predlagane zakonodaje zmanjšale možnosti za prihranek stroškov.

(XXIV)

Podjetja, ki se soočajo s pravnimi ali upravnimi ovirami v državi članici, lahko o ovirah poročajo na https://fosmo.youreurope.europa.eu/ , poslovna združenja ali druge organizacije z več podjetji pa se lahko za poročanje o ovirah obrnejo na grow-single-digital-gateway@ec.europa.eu . Najprej lahko dobijo osebno pomoč in nasvete na https://asf.youreurope.europa.eu/ .

(XXV)

Platforma je v štiriletnem mandatu pripravila 41 mnenj in 260 konkretnih predlogov. Na podlagi tega strokovnega znanja je temeljilo več vodilnih pobud Komisije, vključno s svežnjem o DDV za digitalno dobo, okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke, aktom o gigabitni infrastrukturi, aktom o interoperabilni Evropi, svežnjem o bančni uniji in aktom o kotiranju.

(XXVI)

Izračuni temeljijo na pragmatičnem pristopu in na predhodnem delu ter upoštevajo ocene bremena, ki jih je leta 2012 pripravila skupina na visoki ravni za upravne obremenitve, in ugotovljene trende glede bremena v obdobju 2012–2022 za nekatere države članice, za katere so podatki na voljo.

(XXVII)

Ti vključujejo 41 pobud, sprejetih skupaj z delovnim programom Komisije za leto 2024, in poznejše predloge Komisije, kot je sveženj poenostavitev za kmetijstvo. Ti prihranki so bili ocenjeni z uporabo modela standardnih stroškov EU.

(XXVIII)

Deležniki so lahko do decembra 2023 predložili povratne informacije v zvezi s pozivom k predložitvi dokazov o racionalizaciji zahtev glede poročanja. Svoje prispevke je predložilo približno 200 sodelujočih, ki so jih dopolnile ciljno usmerjene razprave z združenji in drugimi deležniki, kot so delavnice z industrijo (vključno z MSP).

(XXIX)

Pravni red na digitalnem področju med drugim vključuje splošno uredbo o varstvu podatkov, akt o upravljanju podatkov, akt o podatkih, akt o kibernetski varnosti, akt o kibernetski odpornosti, akt EU o čipih in akt o umetni inteligenci.

(XXX)

Glej tudi oddelek IV(c) spodaj, „Pametna in digitalna izvedba, vključena v oblikovanje zakonodaje EU“.

(XXXI)

COM(2025) 46 final.

(XXXII)

https://commission.europa.eu/law/law-making-process/planning-and-proposing-law/better-regulation/better-regulation-guidelines-and-toolbox_en .

(XXXIII)

Na podlagi napovedi OECD glede regulativnih politik za leto 2021, | OECD . Postopek posvetovanja se bo izboljšal tudi s spremembo, da se vključijo dialogi o izvajanju in pregledi dejanskega stanja, kot je bilo že omenjeno.

(XXXIV)

Končno mnenje SME_test.pdf (europa.eu). Sedanji preizkus za MSP je opredeljen v orodju št. 23. Upoštevati bi bilo treba tudi možne učinke na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, kolikor jih je mogoče razlikovati.

(XXXV)

V skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju EU (PDEU) lahko delegirani akti dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta, če ta akt prenaša taka pooblastila.

(XXXVI)

Če so potrebni enotni pogoji za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije, se s temi akti na Komisijo prenesejo izvedbena pooblastila v skladu s členom 291 PDEU.

(XXXVII)

Glej orodje št. 42 iz zbirke orodij za boljše pravno urejanje .

(XXXVIII)

Komisija je v okviru oblikovanja politik, pripravljenih na digitalno tehnologijo, pripravila novo oceno finančnih posledic in digitalnih razsežnosti zakonodajnega predloga, ki bo priložena njenim predlogom. Poglavje o digitalni razsežnosti vključuje bistvene informacije o digitalnih vidikih predlogov in se uporablja kot poročilo Komisije o oceni interoperabilnosti, kot je določeno v aktu o interoperabilni Evropi. Zagotavlja, da Komisija pri pripravi predlogov temeljito oceni digitalne učinke, da bodo njeni predlogi primerni za digitalno dobo.

(XXXIX)

Kot je predvideno na primer v aktu EU o umetni inteligenci.

(XL)

Rešitve interoperabilne Evrope (na voljo na portalu interoperabilne Evrope) bodo javnim upravam omogočile razvoj medsebojno povezanih digitalnih javnih storitev, kar bo olajšalo prosti čezmejni pretok podatkov.

(XLI)

Enotno digitalno vstopno mesto olajšuje spletni dostop do informacij, upravnih postopkov in storitev pomoči, ki jih državljani in podjetja EU morda potrebujejo v drugi državi članici.

(XLII)

To lahko na primer vključuje uporabo razpoložljivih podatkov iz satelitov. Sateliti EU lahko na daljavo zagotavljajo zanesljive in primerljive podatke in napovedi v skoraj realnem času na stroškovno učinkovit način.

(XLIII)

Glej točko 15 medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje : Evropski parlament in Svet bosta, ko bo to po njunem mnenju ustrezno in potrebno za zakonodajni proces, izvedla ocene učinka v zvezi z lastnimi bistvenimi spremembami predlogov Komisije. Evropski parlament in Svet bosta za izhodišče za svoje nadaljnje delo praviloma vzela oceno učinka, ki jo izvede Komisija. Opredelitev pojma „bistvena“ sprememba bi morala določiti posamezna institucija.

(XLIV)

Sodišče je navedlo, da čeprav ni pravne zahteve za izvedbo ocene učinka, katere vsebina prav tako ni zavezujoča, mora biti zakonodajalec Unije sposoben jasno navesti osnovne podatke, ki jih je upošteval pri sprejemanju odločitev, zlasti kadar je naloženo kakršno koli breme. Sodišče je v sodbi v zadevah C-541/20 do C-555/20 – Ničnostna tožba – Prvi sveženj ukrepov za mobilnost („sveženj o mobilnosti“) z dne 4. oktobra 2024 potrdilo, da lahko Sodišče uspešno izpodbija in razveljavi težavne zahteve, ki so bile uvedene v zakonodajnem postopku in za katere sozakonodajalca ne moreta dokazati osnovnih podatkov, na katerih temeljijo odločitve.

Choose the experimental features you want to try