EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.3.2023

COM(2023) 156 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o evropski vodikovi banki

1.Uvod

Vodik bo imel pomembno vlogo pri prehodu EU na podnebno nevtralnost do leta 2050 in pri cilju doseganja neodvisnosti od ruskih fosilnih goriv precej pred letom 2030. Vodik je tudi eno od strateških področij nove industrijske strategije Komisije, ki ima velik potencial za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest. Evropska strategija za vodik 1 iz leta 2020 določa cilj proizvodnje do 10 milijonov ton obnovljivega vodika v EU. V načrtu REPowerEU 2 je predlagano, da se ta cilj dopolni z olajšanjem uvoza 10 milijonov ton obnovljivega vodika do leta 2030.

Evropska komisija je predlagala celovit zakonodajni okvir za proizvodnjo, potrošnjo, razvoj infrastrukture in tržna pravila za prihodnji trg vodika ter zavezujoče kvote za porabo vodika iz obnovljivih virov v industriji in prometu. Medtem ko o več zakonodajnih predlogih še vedno potekajo medinstitucionalna pogajanja, je jasno, da bo Evropska unija najnaprednejša regija na svetu, ki bo vzpostavila v prihodnost usmerjen, predvidljiv in celovit regulativni okvir za spodbujanje hitrega začetka uporabe obnovljivega in nizkoogljičnega vodika na celinski ravni. Na mednarodni ravni EU razvija vzajemno koristna partnerstva s tretjimi državami, vključno s sporazumi o prosti trgovini in v okviru strategije globalnega prehoda, da bi ustvarila priložnosti za vodik v njihovem prehodu na zeleno energijo ter podprla njihova prizadevanja za razvoj dodane vrednosti na lokalni ravni.

Decembra 2022 je bil dosežen politični dogovor o reviziji direktive o trgovanju z emisijami toplogrednih plinov, s katero so uvedene brezplačne pravice za elektrolizatorje, ki proizvajajo vodik, s katero se je povečalo število pravic, namenjenih skladu za inovacije, in ki omogoča izvajanje dražb na ravni EU v okviru sklada za inovacije.

Vzporedno z zakonodajnim napredkom je evropska industrija že razvila trden nabor projektov na področju vodika. Evropsko zavezništvo za čisti vodik je opredelilo 840 projektov na področju vodika v vseh delih vrednostne verige 3  in v Evropi se razvijajo prvi svetovni projekti proizvodnje jekla na osnovi vodika. 16 držav članic EU je sprejelo nacionalne strategije za vodik, ki skupaj znašajo 40 GW zmogljivosti elektrolizatorjev, predvidene za leto 2030, ali 5,6 milijona ton obnovljivega vodika. V zvezi s potrebo po infrastrukturi se z izvajanjem politike vseevropskih energetskih omrežij pripravlja prvi seznam Unije glede projektov skupnega interesa in projektov vzajemnega interesa, vključno s projekti na področju vodika in elektrolizatorjev 4 .

Evropa je tudi vodilna v svetu pri proizvodnji elektrolizatorjev, skupna izjava 5 o povečanju proizvodne zmogljivosti elektrolizatorjev pa priča o pripravljenosti industrije EU, da to doseže. Te konkurenčne prednosti in zgodnji razvoj regulativnih okvirov so privedli do tega, da številni razvijalci projektov na področju vodika načrtujejo naložbe v Evropi. Evropa danes gosti več kot 30 % predlaganih naložb v vodik na svetovni ravni 6 .

Prve končne naložbene odločitve so bile sprejete leta 2022. Vendar je velika večina naložb v vodik v Evropi še vedno v fazi načrtovanja. Za sprostitev naložb na strani proizvodnje je potrebna večja prepoznavnost povpraševanja. Proizvodnja vodika z elektrolizo se zdaj skorajda ne izvaja v velikem obsegu in ni konkurenčna konvencionalnemu vodiku. Mednarodna agencija za energijo ocenjuje 7 , da bo v omrežje vključenih 2,4 milijona ton na leto izvozno usmerjenih projektov na področju obnovljivega in nizkoogljičnega vodika ter približno 10 milijonov ton na leto do leta 2030 8 . Po podatkih Mednarodne agencije za energijo je za izvoz v Evropsko unijo do zdaj namenjenih le 0,9 milijona ton na leto.

V svojem govoru o stanju v Evropski uniji 14. septembra je predsednica Komisije Ursula von der Leyen napovedala ustanovitev evropske vodikove banke 9 . Cilj banke je zapolniti naložbeno vrzel in povezati prihodnjo dobavo obnovljivega vodika z našim ciljem povpraševanja po 20 milijonih ton obnovljivega vodika. Evropska vodikova banka bo olajšala tako proizvodnjo obnovljivega vodika v EU kot njegov uvoz, kar bo prispevalo k ciljem načrta REPowerEU in prehodu na podnebno nevtralnost.

Vodikova banka podpira cilje industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora 10 in akta o ničelni industriji. Razširitev proizvodnje elektrolizatorjev za proizvodnjo obnovljivega vodika bo prispevala h konkurenčnosti in odpornosti evropske industrije, vključno s proizvodnjo jekla in gnojil 11 ter ladijskim prometom. Razširitev evropskega trga vodika bo evropskim podjetjem omogočila tudi vodilno vlogo na nastajajočem svetovnem trgu vodika, ki ponuja nove priložnosti za rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest. To sporočilo o vodikovi banki je priloženo zakonodajnemu predlogu za akt o ničelni industriji.

Evropska vodikova banka bo instrument, ki ga bo izvajala Evropska komisija in ki ga sestavljata dva nova mehanizma financiranja za podporo proizvodnji obnovljivega vodika v EU in na mednarodni ravni. Zagotovila bo tudi večjo preglednost glede povpraševanja po vodiku, ponudbe, tokov in cen vodika ter imela usklajevalno vlogo in olajšala kombiniranje z obstoječimi finančnimi instrumenti za podporo projektom na področju vodika.

Da bi bila evropska vodikova banka uspešna, je treba prednostno dokončati regulativni okvir za proizvodnjo in porabo vodika. Komisija zato poziva Evropski parlament in Svet, naj omogočita hiter začetek veljavnosti delegiranih aktov, ki pojasnjujejo, kako se lahko vodik in goriva na osnovi vodika štejejo za obnovljiva, ter naj zaključita pogajanja ter hitro sprejmeta predlagano direktivo o energiji iz obnovljivih virov in prihodnja pravila za učinkovite trge vodika, vključno z opredelitvijo nizkoogljičnega vodika 12 .

Medtem ko Komisija vlaga vsa prizadevanja za povečanje deleža obnovljivega vodika, je v načrtu RePowerEU tudi priznano, da imajo druge oblike vodika iz nefosilnih virov, zlasti na jedrski osnovi, vlogo pri nadomeščanju zemeljskega plina. Skladnost z okvirno direktivo o vodah je ključnega pomena za obravnavanje dodatnih potreb po sladki vodi na tistih lokacijah, kjer se uvajajo dodatne zmogljivosti za proizvodnjo obnovljivega in nizkoogljičnega vodika.

Potrebe po financiranju

Evropski trg vodika se srečuje s štirimi naložbenimi izzivi: povečanje proizvodnje zmogljivosti elektrolizatorjev, povečanje novih zmogljivosti proizvodnje za vodik, odpiranje novih sektorjev povpraševanja po obnovljivem in nizkoogljičnem vodiku ter razvoj namenske infrastrukture za vodik. To zahteva tudi dodatne usposobljene delavce, kar pomeni znatne naložbe v preusposabljanje in izpopolnjevanje potrebne delovne sile 13 .

Danes se v EU porabi približno 8 milijonov ton vodika, ki se pretežno proizvaja iz zemeljskega plina 14 . Zdaj se v EU proizvede manj kot 0,3 milijona ton vodika na osnovi električne energije. V EU je sedanja nameščena izhodna zmogljivost elektrolizatorjev 15 približno 160 MW, medtem ko bi proizvodni cilj 10 milijonov ton obnovljivega vodika zahteval med 80 in 100 GW. Za to bo potrebnih približno 150–210 GW dodatnih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov z nizkimi stroški, da bo obnovljivi vodik konkurenčen svojim fosilnim alternativam.

Skupne naložbe, potrebne za proizvodnjo, prevoz in porabo 10 milijonov ton obnovljivega vodika, naj bi se gibale med 335 in 471 milijardami EUR, pri čemer je za dodatno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov potrebnih 200–300 milijard EUR. Naložbe za ključne kategorije infrastrukture za vodik so do leta 2030 ocenjene na 50–75 milijard EUR za elektrolizatorje, 28–38 milijard EUR za plinovode znotraj EU in na 6–11 milijard EUR za skladiščenje. Za povečanje proizvodnih zmogljivosti elektrolizatorjev bodo potrebne naložbe, ocenjene na največ 1,2 milijarde EUR. Potrebnih bo dodatnih 500 milijard EUR naložb v mednarodne vrednostne verige, da se omogoči uvoz 10 milijonov ton obnovljivega vodika, tudi v obliki izvedenih finančnih instrumentov.

Večji del naložb v sektor vodika bo moral kriti zasebni kapital. Delegirani akt o podnebni taksonomiji že usmerja zasebno financiranje v dejavnosti, povezane s proizvodnjo opreme za proizvodnjo in uporabo vodika ter proizvodnjo vodika in njegovim skladiščenjem.

Hkrati se mobilizirajo vsa ustrezna sredstva EU za podporo pospešenemu širjenju trga vodika v Evropi. Da bi podprli povečanje obsega elektrolizatorjev, je Obzorje 2020 podprlo razvoj prvih elektrolizatorjev v obsegu 100 MW, ki dopolnjujejo raziskovalne in predstavitvene projekte, financirane v okviru Skupnega podjetja za čisti vodik. Za podporo uvajanju vodikove tehnologije na trg je sklad za inovacije EU ETS dodelil osem velikih projektov za proizvodnjo ali porabo vodika. Celoten projektni načrt sklada za inovacije, predviden v okviru obsežnega razpisa iz leta 2021, bi privedel do izgradnje približno 2,6 GW zmogljivosti elektrolizatorjev. Poleg tega je v okviru razpisa za zbiranje predlogov za obsežne projekte za leto 2022, ki se je zaključil 16. marca, 1 milijarda EUR namenjena razpisu za elektrifikacijo vodika in industrije ter 700 milijonov EUR čiščenju tehnološke proizvodnje, vključno z elektrolizatorji.

Financiranje državne pomoči je bilo odobreno za dva kroga pomembnih projektov skupnega evropskega interesa v podporo proizvodnji in uporabi obnovljivega vodika in vodika na osnovi električne energije v skupnem znesku 10,6 milijarde EUR financiranja, kar naj bi sprostilo dodatnih 15,8 milijarde EUR zasebnih naložb. Poleg tega več držav članic vzpostavlja konkurenčne sheme za zbiranje ponudb, da bi omogočile razvoj projektov na področju obnovljivega vodika z najnižjimi stroški. V okviru načrtov za oživitev in odpornost je bilo dodeljenih več kot 10 milijard EUR, od tega 4,9 milijarde EUR v okviru pomembnih projektov skupnega evropskega interesa. Kar zadeva infrastrukturo, ima Instrument za povezovanje Evrope na področju energetike do leta 2027 preostali proračun v višini 3,3 milijarde EUR za podporo izbranim kategorijam energetske infrastrukture, kot je vodik.  

Sredstva kohezijske politike, zlasti prek Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Sklada za pravični prehod (SPP) ter sklada InvestEU, bodo prav tako zagotovila znatno podporo državam članicam in regijam za njihove naložbe v celotni dobavni verigi za vodik, od inovacij do pilotnih projektov in vidikov začetne uporabe. V okviru InvestEU se lahko take naložbe financirajo na primer v okviru tematskega finančnega produkta EIB za zeleni prehod ali jih financirajo drugi izvajalski partnerji, kot sta Evropska banka za obnovo in razvoj ali Nordijska investicijska banka. InvestEU zagotavlja prilagodljiv okvir za učinkovito dopolnjevanje ali kombiniranje z drugimi instrumenti EU, kot je sklad za inovacije. Skupno podjetje za čisti vodik vlaga v povečanje učinkovitosti in zmanjšanje stroškov proizvodnje, skladiščenja in distribucije obnovljivega vodika, da bi postalo bolj konkurenčno vodiku, proizvedenemu iz fosilnih goriv, in pospešilo njegovo zamenjavo z obnovljivim vodikom.

Poleg tega se je Evropska investicijska banka (EIB) kot podnebna banka EU zavezala, da bo do leta 2025 presegla 50 % svojih skupnih posojil za podnebne ukrepe in okoljsko trajnostnost, vključno z lastnimi sredstvi. EIB je v zadnjem desetletju zagotovila več kot 1 milijardo EUR za financiranje, ki je neposredno povezano s projekti na področju vodika. To je nedavno dopolnil sveženj EIB v višini 30 milijard EUR v okviru programa REPowerEU, katerega cilj je do leta 2027 mobilizirati do 115 milijard EUR naložb, ki bodo vodile k razogljičenju industrije EU.

Vendar pa ostaja zelena premija v smislu višjih stroškov za tiste odjemalce, ki so pripravljeni izbrati vodik namesto fosilnih goriv. Ciljno usmerjena uporaba javnih sredstev za financiranje zelene premije lahko z zmanjšanjem tveganja proizvodnje obnovljivega vodika spodbudi naložbe zasebnega sektorja. Ocene kažejo, da bi bila za uvoz vodika z ladjo (kadar je treba uvažati vodik v obliki amoniaka, metanola, tekočih nosilcev organskega vodika ali e-goriv) potrebna tržna premija v višini 3–5 EUR/kg (vključno s prevozom, skladiščenjem in dostavo končnemu odjemalcu). Ker obnovljivi vodik še ni na voljo na svetovnem trgu, to pomeni, da bo treba zeleno premijo uporabiti za zagotovitev proizvodne zmogljivosti. Proračun v višini 1 milijarde EUR naj bi omogočil 0,04–0,06 milijona ton proizvodne zmogljivosti za obnovljivi vodik na leto. Po letu 2025 naj bi se tržna premija znižala zaradi zmanjšanja proizvodnih stroškov in povečanega povpraševanja po zelenih proizvodih, proizvedenih z obnovljivim vodikom. Poleg tega bosta sistem EU za trgovanje z emisijami in predlagana evropska direktiva o obdavčitvi povečala privlačnost obnovljivega in nizkoogljičnega vodika v primerjavi s fosilnim gorivom.

Na podlagi pričakovanega znižanja proizvodnih stroškov in vse večjega povpraševanja po obnovljivem vodiku ocene kažejo na skupno zeleno premijo v višini približno 90–115 milijard EUR za domačo proizvodnjo in uvoz skupno 20 milijonov ton obnovljivega vodika. Prej ko se bo povečala proizvodnja obnovljivega vodika, nižja bo ta zelena premija.

Kratkoročno bodo za okrepitev prizadevanj na ravni EU za uvedbo vodika in podporo povečanju proizvodnje drugih strateških neto ničelnih tehnologij potrebna dodatna sredstva na ravni EU. Pravna podlaga sklada za inovacije, zlasti nove določbe za dražbe s konkurenčnim zbiranjem ponudb na ravni EU, zagotavlja zelo obetaven in stroškovno učinkovit način za podporo povečanju proizvodnje in uvedbe obnovljivega vodika in drugih strateških neto ničelnih tehnologij v Evropi ter tako krepi suverenost Evrope v ključnih tehnologijah za podnebne ukrepe in energetsko varnost. Akt o ničelni industriji zagotavlja prvo podlago za organizacijo strateških projektov. Obstaja veliko možnosti za povečanje finančnega vzvoda sklada za inovacije, pri čemer se upoštevajo tudi višji prihodki iz sistema trgovanja z emisijami in dogovor o direktivi o trgovanju z emisijami toplogrednih plinov, da države članice vse svoje prihodke iz sistema trgovanja z emisijami vlagajo v podnebne in energetske cilje. To bomo upoštevali pri oblikovanju sklada za suverenost v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira.

2.Evropska vodikova banka – koncept, naloge in struktura

Cilj evropske vodikove banke je sprostiti zasebne naložbe v vrednostne verige vodika v EU in tretjih državah s povezovanjem ponudbe obnovljivega vodika z nastajajočim povpraševanjem evropskih odjemalcev in tako vzpostaviti začetni trg za obnovljivi vodik. Banka bo spodbujala proizvodnjo obnovljivega vodika na domačem trgu in uvoz od mednarodnih proizvajalcev evropskim odjemalcem.

Če za zgodnje projekte ne bo na voljo zadostne premije za zeleni trg, bo strategija evropske vodikove banke pokrila in sčasoma tudi zmanjšala stroškovno vrzel med obnovljivim vodikom in fosilnimi gorivi, ki jih lahko nadomesti.

Evropska vodikova banka temelji na štirih stebrih, ki jih bo izvajala Evropska komisija. Sestavljena bo iz dveh novih mehanizmov financiranja za podporo proizvodnji obnovljivega vodika v EU in na mednarodni ravni. Poleg tega banka zagotavlja večjo prepoznavnost povpraševanja s povezovanjem z odjemalci, vzporednimi pobudami držav članic in obstoječimi podatkovnimi centri. Banka bo imela tudi usklajevalno vlogo in olajšala kombiniranje z obstoječimi finančnimi instrumenti za podporo projektom na področju vodika (slika 1).

Slika 1. Štirje stebri dejavnosti, povezanih z evropsko vodikovo banko.

Banka bo imela pomembno vlogo, saj bo sprostila naložbe zasebnega sektorja in prispevala k zgodnjemu oblikovanju trga in odkrivanju cen z ustvarjanjem konkurence za financiranje ter povečanjem zaupanja vlagateljev in znanja o financiranju projektov v sektorju zasebnega financiranja.

Sčasoma je cilj banke zmanjšati stroškovno vrzel na raven, ki jo zasebni odjemalci želijo in zmorejo pokriti. Evropska vodikova banka bo delovala v skladu z mednarodnimi obveznostmi na dvostranski ali večstranski ravni tako na domačih kot na mednarodnih trgih.

2.1.Ustvarjanje domačega trga: dražbe s fiksno premijo za podporo proizvodnji v EU

Kot je bilo napovedano v industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora in z namenom izvajanja domačega dela trga evropske vodikove banke, Komisija hitro napreduje pri oblikovanju prvih pilotnih dražb o proizvodnji obnovljivega vodika. Dražbe se bodo začele v okviru sklada za inovacije jeseni 2023 v okviru novega mehanizma konkurenčnega zbiranja ponudb v skladu s pravili, določenimi v finančni uredbi in revidirani direktivi o trgovanju z emisijami toplogrednih plinov.

Dražbe so namenjene doseganju naslednjih ključnih ciljev:

·povezovanje domače ponudbe in povpraševanja po obnovljivem vodiku v EU 16 ;

·čim bolj učinkovito premostiti in zmanjšati stroškovno vrzel v EU med obnovljivim in fosilnim vodikom. Dražbe so bile velik uspeh v elektroenergetskem sektorju, saj so s konkurenco na področju cen znižale potrebna sredstva za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;

·omogočanje odkrivanja cen in oblikovanja trga v EU: konkurenčne dražbe s preprostim in preglednim sistemom razkrivajo zasebne stroške ter ustvarjajo dragocene in primerljive cenovne točke, ki se lahko uporabijo za zagon evropskega trga vodika;

·zmanjšanje tveganja evropskih projektov na področju vodika, znižanje stroškov kapitala in spodbujanje zasebnega kapitala. Glede na obseg naložbenega izziva bi bilo treba podporo iz sklada za inovacije obravnavati kot financiranje s semenskim kapitalom za povečane zasebne in podjetniške naložbe;

·zagotavljanje hitre uvedbe in enostavnega izvajanja ter s tem znatno zmanjšanje upravnega bremena in stroškov zaradi kratkih, prožnih in preglednih postopkov. To bo podprlo EU, da prevzame vodilno vlogo pri razvoju tega novega trga, pri čemer se bodo upoštevali podporni mehanizmi, ki jih zagotavljajo tretje države.

Zasnovo dražb za pilotne dražbe o proizvodnji obnovljivega vodika za leto 2023 razvija Komisija s prispevki vseh zadevnih skupin deležnikov: držav članic, gospodarskih javnih služb, razvijalcev projektov, industrijskih in drugih odjemalcev vodika, bank, infrastrukturnih skladov, akademskih krogov in drugih. Maja 2023 bo potekala zaključna delavnica o pogojih in določilih popolne zasnove, da se zagotovi natančna ustreznost prve vseevropske dražbe s potrebami in praksami zasebnega sektorja.

Prva pilotna dražba bo podprla proizvodnjo obnovljivega vodika, kot je opredeljen v skladu s končnimi različicami delegiranih aktov iz direktive o energiji iz obnovljivih virov 17 . Na dražbi bo proizvajalcem vodika podeljena subvencija v obliki fiksne premije na kilogram proizvedenega vodika, za največ 10 let delovanja. S premostitvijo stroškovne vrzeli in povečanjem stabilnosti prihodkov se bo povečala bankabilnost projektov in znižali skupni stroški kapitala. Plačila bodo temeljila na izhodni zmogljivosti, tj. ob dobavi certificiranih in preverjenih količin obnovljivega vodika.

Okvirni proračun za prvo dražbo bo znašal 800 milijonov EUR glede na rezultate že izvedenih tržnih preskusov in potrebo po vzpostavitvi ustrezne ravni konkurence. Učenje iz prve pilotne dražbe bo pomagalo določiti velikost prihodnjih krogov dražb.

Kar zadeva zasnovo dražbe, so prednostne naloge preprostost, preglednost in hitrost izvajanja. Ključni parametri zasnove dražbe, ki jih na tej stopnji obravnava Komisija, so povzeti v Prilogi I. Ti parametri zadevajo zlasti zahteve glede predkvalifikacije, merila za razvrščanje ponudb/oddajo naročil in pravila za določanje cen. Da bi odkrila dejanske stroške, zaščitila enake konkurenčne pogoje in zmanjšala zapletenost, namerava Komisija izključiti tudi kumulacijo podpore, dodeljene na dražbi z državno pomočjo, da bi se izognila dvakratnemu kritju istih stroškov in izkrivljanju dražbe.

Komisija se bo nadalje posvetovala z deležniki o drugih elementih, kot so uporaba jamstev za resnost ponudbe ali za dokončanje 18 , v skladu s pravnim okvirom, opredeljenim v spremenjeni direktivi o trgovanju z emisijami toplogrednih plinov, najvišja cena in najdaljša obdobja realizacije.

Po posvetovanju bo Komisija dokončala pogoje in določila dražbe o upravičenosti, poravnavi in plačilih na dražbi (ter odpovedi in kaznih) ter jih objavila poleti 2023. Dodatni informativni dnevi o tem, kako pripraviti ponudbo, bodo potekali konec poletja 2023. Ta časovni okvir omogoča ponudnikom dovolj časa, da se seznanijo s konceptom dražbe in pripravijo svoje ponudbe. Komisija namerava izvajanje celotnega cikla projekta dražbe prenesti na Evropsko izvajalsko agencijo za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA).

2.2. Dražbeni sistem EU: dražbe kot storitev za države članice

Konkurenčni razpisi na ravni EU predstavljajo pomembno finančno inovacijo in bi lahko postali pomembno orodje za spodbujanje stroškovno učinkovite in zgodnje uvedbe inovativnih obnovljivih in nizkoogljičnih rešitev. Ko se oblikujejo novi trgi, je pomembno preprečiti razdrobljenost trga med državami članicami EU. Čeprav bodo delegirani akti o vodiku 19 zagotovili enotno podlago za certificiranje obnovljivega vodika po vsej Evropi, se lahko programi podpore in fiskalni prostor za njihovo zagotavljanje med državami članicami znatno razlikujejo. Cenovnih signalov, ki temeljijo na različnih shemah podpore, morda ne bo več mogoče primerjati, kar ovira oblikovanje evropskega trga vodika.

Da bi preprečili razdrobljenost v zgodnji fazi oblikovanja trga vodika v Evropi in prihranili upravne stroške pri razvoju številnih različnih shem podpore za vodik v različnih državah članicah, Komisija predlaga, da se dražbe sklada za inovacije razširijo na države članice kot sistem brez poseganja v pravila EU o državni pomoči. To bi državam članicam omogočilo uporabo lastnih sredstev za projekte na svojem ozemlju, tako da bi se zanašale na vseevropski dražbeni mehanizem.

Komisija bi z zagotavljanjem „dražb kot storitev“ izvedla eno samo dražbo. Krivulja ponudbe projektov bi najprej izčrpala proračun sklada za inovacije, ne glede na to, od kod prihajajo projekti. Po izčrpanju proračuna sklada za inovacije bi lahko preostanek krivulje ponudbe podprle države članice po razvrstitvi dražbenega sistema EU, dokler se ne izčrpa proračun držav članic brez poseganja v člena 107 in 108 PDEU ter pod pogojem, da bo v zvezi z zadevnimi odobrenimi nacionalnimi sredstvi sodelovalo dovolj nacionalnih projektov (glej sliko 2, na kateri je prikazana poravnava na dražbi). Države članice bi dodeljevale in izvrševale plačila za te dodatne projekte. Za vsak ukrep, ki pomeni državno pomoč, razen če je skupinsko izvzet, velja obveznost priglasitve. Komisija bo preverila in po potrebi zagotovila zadostno konkurenco pri dodeljevanju prispevkov držav članic za dražbo.

Slika 2. Ponazoritvena zasnova za razvoj dražbenega sistema EU, ki združuje financiranje držav članic.

Če bi bil koncept iz prejšnjega odstavka uspešen, bi se lahko razširil prek proizvodnje vodika na dražbe na drugih področjih, kot so pogodbe na razliko za ogljik za razogljičenje industrije, v skladu s pravnim okvirom, opredeljenim v spremenjeni direktivi o trgovanju z emisijami toplogrednih plinov. Za podporo mednarodnim dražbam za obnovljivi vodik bi se lahko uporabil tudi koncept, da se sredstva držav članic EU namenijo za organizacijo vseevropskih dražb. Za te morebitne razširitve dražbenega sistema EU bi prav tako veljala pravila o državni pomoči.

2.3Podpora mednarodni proizvodnji vodika

EU je močno zavezana mednarodnemu sodelovanju za pospešitev zelenega prehoda, vključno z razvojem trga vodika v EU in po svetu. V zvezi s tem bo razvoj gospodarstev z obnovljivim vodikom v partnerskih državah EU pomagal pospešiti njihov prehod na podnebno nevtralnost ter prispeval k širšemu socialnemu in gospodarskemu razvoju. Naložbe v obnovljivo energijo in vodik lahko tudi izboljšajo privlačnost naložb v državah z visokimi stroški naložb, nizkim deležem obnovljivih virov energije in nerazvito energetsko infrastrukturo ter ustvarijo priložnosti za diverzifikacijo izvoza. Hkrati bo treba pozornost nameniti tudi trajnosti proizvodnje obnovljivega vodika, pri čemer se bo treba izogibati vse večjemu vodnemu stresu in morebitnemu negativnemu vplivu na dostopnost do električne energije in vode 20 . Domača prizadevanja za razogljičenje v partnerskih državah bo dodatno podpiral nedavni sporazum med sozakonodajalcema o prihodnjem mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah, ki vključuje uvoz vodika v okviru mehanizma. Od leta 2026 bo uvoz vodika v EU predmet prilagoditve na podlagi vsebnosti ogljika.

Sporočilo REPowerEU predlaga uvoz 10 milijonov ton obnovljivega vodika do leta 2030, poleg 10 milijonov ton proizvodnje obnovljivega vodika v EU, zaradi česar je EU največji ambiciozni trg obnovljivega vodika na svetu. Večina izvoznih projektov načrtuje dobavo vodika in njegovih derivatov prek ladij, zato je treba razširiti ladijski promet in pristaniško infrastrukturo v Evropi. Pričakuje se, da se bo mednarodna trgovina z vodikom po cevovodih zgodila bližje koncu tega desetletja 21 .

Zgodnja tržna analiza in povratne informacije deležnikov kažejo, da obstaja potreba po posebnem instrumentu, ki lahko podpira tokove vodika iz tretjih držav. Če trg ne obstaja, morajo države članice EU podpreti evropske odjemalce, da bi omogočile še vedno nesklenjene sporazume o odjemu s proizvajalci v tretjih državah. Ta instrument bi se moral dopolnjevati s prizadevanji na področju energetske diplomacije in trgovinske politike, da se zagotovi, da EU ne bo ustvarila novih strateških odvisnosti.

Vključitev ciljev trajnostnega razvoja v oblikovanje podpore EU za uvoženi obnovljivi vodik bi zagotovila dostop do evropskega trga ter spodbujala trajnostnost lokalne proizvodnje in porabe električne energije iz obnovljivih virov in vodika ter upoštevanje socialnih, gospodarskih in okoljskih potreb v korist partnerskih držav EU in njihovih državljanov.

Več držav članic je razvilo strategije za podporo uvozu vodika iz tretjih držav. Zato Komisija še naprej preučuje, kako oblikovati mednarodni del evropske vodikove banke za spodbujanje usklajene strategije EU za uvoz obnovljivega vodika. Namen je tudi pokriti stroškovno vrzel med obnovljivim vodikom, proizvedenim v tretjih državah in prenesenim v EU, ter fosilnimi gorivi, ki jih lahko nadomesti v EU.

Komisija bo še naprej preučevala možne vire financiranja v okviru proračuna EU ali v partnerstvu z EIB za financiranje zelene premije, pri čemer bo upoštevala, da se sedanji Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI – Globalna Evropa) ne more uporabiti za plačilo blaga, ki se uporablja v EU, torej za zelene premije proizvajalcem obnovljivega vodika v tretjih državah.

Komisija v zvezi s posebno zasnovo dražb ocenjuje izvedljivost vzpostavitve podobne sheme zelene premije, za katero se lahko prijavijo dobavitelji iz tretjih držav ali odjemalci iz EU, ki sklepajo pogodbe s proizvajalci iz tretjih držav (glej sliko 3). Delovanje, zasnova in institucionalna ureditev sheme podpore za uvoz obnovljivega vodika bi lahko odražali dražbe s fiksno premijo, ki so predlagane za proizvodnjo obnovljivega vodika v EU. Simetrični pristop za mednarodno in domačo proizvodnjo bi lahko omogočil pravočasno in stroškovno učinkovito izvajanje, ki bi imelo koristi od operativnih in institucionalnih sinergij ter uporabe obstoječih struktur, kot je CINEA.

Slika 3. Konceptualna zasnova za dražbo s fiksno premijo za mednarodne dobavitelje odjemalcem v EU.

Glede na doseženi napredek bo Komisija do konca leta proučila pobudo Ekipe Evropa za združevanje sredstev držav članic in spodbujanje sinergij z obstoječimi skladi EU in strategijo Global Gateway. V ta namen bo Komisija proučila možnost vključitve mehanizma za združevanje povpraševanja in prihodnjih skupnih dražb obnovljivega vodika v okvir dejavnosti evropske vodikove banke, pri čemer bo uporabila izkušnje, pridobljene na podlagi energetske platforme EU in mehanizma AggregateEU, ter ob upoštevanju pravil EU o konkurenci in državni pomoči.

Hkrati je treba upoštevati različne profile tveganja za podporo obratov za proizvodnjo obnovljivega vodika zunaj EU, ob upoštevanju splošnega regulativnega in naložbenega okvira v zadevni državi ter morebitnih geopolitičnih tveganj in stopnje zavez države do EU.

To bo vplivalo na možnosti oblikovanja. Stabilnost, predvidljivost in zanesljivost omogočitvenega okvira za dodatne projekte na področju energije iz obnovljivih virov in vodika v določeni potencialni državi dobaviteljici so ključni dejavniki za prihodnje odjemalce vodika, ki sprejemajo obsežne naložbene odločitve in danes zagotavljajo dolgoročno financiranje. Geopolitična tveganja, povezana z gospodarskimi odnosi in trgovino ter socialno in okoljsko politiko v tretjih državah, so še posebej pomembna za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z vodikom, trajnostnosti ter skladnosti razvojne politike EU.

Sčasoma bi se prvotni koncept dražb zelenih premij lahko razširil, da bi se dodatno zmanjšalo tveganje, ki izhaja iz negotovosti sporazumov o odjemu, in sicer z vzpostavitvijo posrednika, ki izvaja dvostranske dražbe. Tak posrednik bi podpisal sporazume tako s proizvajalcem kot z odjemalcem. Tak pristop se že izvaja prek nemške fundacije H2Global.

EU bo še naprej podpirala partnerske države pri pospeševanju njihovega prehoda na zeleno energijo, med drugim s tehnično pomočjo in podporo za vzpostavitev ugodnega upravljanja, zakonodajnega in poslovnega okolja ter mobilizacijo naložb, potrebnih za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost. Instrumenta NDICI – Globalna Evropa in IPA III, vključno z Evropskim skladom za trajnostni razvoj plus (EFSD+), bosta v skladu z obstoječimi uredbami in prakso NDICI – Globalna Evropa in IPA III ostala ključnega pomena.

2.4Usklajevanje in preglednost

Evropska vodikova banka bo s svojimi dejavnostmi povečala preglednost tokov, transakcij in cen vodika. Natančneje, Komisija bo te informacije usklajevala, da bi okrepila zaupanje v razvijajoči se trg vodika. Komisija lahko informacije, zbrane iz evropskih in mednarodnih sporazumov o odjemu, uporabi tudi za zagotavljanje preglednih informacij o cenah in razvoj referenčnih cen.

V EU in po svetu je na voljo vedno več informacij o povpraševanju in ponudbi obnovljivega vodika. Banka bo zagotovila dodano vrednost z združevanjem in dopolnjevanjem takih informacij na podlagi obstoječih virov in struktur, npr. informacij, ki so na voljo prek Komisije, zlasti razvoja zbiranja podatkov o vodiku, ki ga vodi Eurostat 22 , prek pobud, ki jih vodi Komisija, kot so evropsko zavezništvo za čisti vodik, zavezništvo za goriva iz obnovljivih virov in nizkoogljična goriva ter zavezništvo za brezemisijsko letalstvo, ter prek obstoječih mehanizmov financiranja projektov 23 in spremljanja industrije. Poleg tega bo banka imela koristi od opazovalnice za gorivne celice in vodik v okviru Skupnega podjetja za čisti vodik, ki že zagotavlja javni portal za evropske podatke o vodiku. Poleg tega se bo banka glede informacij povezala z Mednarodno agencijo za energijo in Mednarodno agencijo za obnovljivo energijo. Banka bo lahko ocenila povpraševanje EU po domačem in uvoženem obnovljivem vodiku, npr. z organizacijo „razpisa za prijavo interesa“ kot prostovoljnega, nezavezujočega izraza interesa odjemalcev iz EU.

Hiter razvoj namenske infrastrukture za vodik v EU, ki povezuje ponudbo in povpraševanje, je ključnega pomena za doseganje naših ciljev razogljičenja. Revidirana uredba TEN-E je edinstven instrument za načrtovanje evropske energetske infrastrukture. Evropska vodikova banka bo podpirala načrtovanje infrastrukture z informacijami o tokovih vodika, ki jih bo zbrala s svojimi dejavnostmi (npr. informacijami o točkah dobave).

Banka bo podpirala tudi usklajevanje memorandumov o soglasju na ravni držav članic in podjetij s tretjimi državami in tujimi proizvajalci vodika ter podprla sprejetje namenskih določb v okviru poglavij o trgovini z energijo in surovinami v sporazumih o prosti trgovini ali sporazumih o spodbujanju trajnostnih naložb.

Partnerstva za zeleni vodik in memorandumi o soglasju, ki jih podpišejo Evropska komisija, države članice in evropska podjetja, vključno s pristanišči, lahko zagotovijo informacije, ki jih bo usklajevala evropska vodikova banka, o morebitnih tokovih vodika iz tretjih držav, kar bo zagotovilo preglednost nad tem, kje in kdaj bo potrebna infrastruktura za vodik.

Evropska komisija je v imenu EU podpisala memorandume o soglasju in/ali partnerstva z Egiptom, Japonsko, Kazahstanom, Marokom, Namibijo in Ukrajino. Namenske določbe o sodelovanju na področju vodika so bile vključene tudi v posodobljeni pridružitveni sporazum med EU in Čilom ter se obravnavajo v tekočih pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini z Indijo in Avstralijo. Sodelovanje v okviru teh memorandumov o soglasju/partnerstev in sporazumov o prosti trgovini je namenjeno podpori zelenega prehoda v partnerskih državah, vključno z razvojem sektorja energije iz obnovljivih virov in industrijskih dobavnih verig, ter krepitvi regulativnega in naložbenega okvira, uvajanja tehnologije in trajnostne proizvodnje obnovljivega vodika. V teh memorandumih o soglasju obe strani priznavata omejitve naravnih virov in izražata politično zavezanost okoljskim, družbenim in gospodarskim standardom trajnostnosti. Diplomatska prizadevanja potekajo tudi s Kraljevino Saudovo Arabijo, da bi se vzpostavilo partnerstvo na področju vodika.

Posodobljeni pridružitveni sporazum med EU in Čilom je prvi tak sporazum, ki namenja posebno pozornost vodiku, ob upoštevanju velikega potenciala Čila za izvoz vodika v EU in projekta sodelovanja, ki poteka v okviru pristopa Ekipa Evropa. EU vodi delo tudi v mednarodnih forumih, kot so ministrska pobuda za vodik za čisto energijo, Misija: inovativnost na področju čistega vodika in mednarodno partnerstvo za vodik v gospodarstvu.

Javno dostopne informacije kažejo, da so države članice in podjetja EU v obdobju 2021–2022 podpisali memorandume o sodelovanju na področju vodika z najmanj 30 državami po vsem svetu. Za preučitev sinergij med več dvostranskimi pobudami bi lahko evropska vodikova banka okrepila preglednost in usklajevanje transakcij in pogajanj o obnovljivem vodiku v EU in s tretjimi državami, saj je to pomembno za povečanje učinkovitosti in zmanjšanje potrebnih prizadevanj na obeh straneh, tj. v EU in partnerskih državah.

Da bi Komisija sčasoma zagotovila diverzifikacijo obnovljivih virov vodika, preučuje možnost instrumenta, ki bi temeljil na določbah o preglednosti energetske platforme EU 24  v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2022/2576 25 . Zagotavljanje podatkov bi lahko pozitivno prispevalo k začetnemu trgu z obnovljivim vodikom in Komisiji omogočilo, da izda priporočila o usklajevanju naložb v vodik.

2.5Usklajevanje obstoječega financiranja projektov

Na ravni EU in ravni držav članic obstaja več finančnih instrumentov za podporo razvoju projektov na področju vodika. Kompas za javno financiranje na področju vodika evropskega zavezništva za čisti vodik pomaga pri usmerjanju deležnikov prek programov financiranja projektov v EU, tudi na ravni držav članic.

Na ravni EU obstajajo programi InvestEU in kohezijske politike, ki lahko prek operacij delitve tveganja in operacij mešanega financiranja mobilizirajo sredstva za naložbe v projekte na področju vodika ter neposredno podporo projektom prek sklada za inovacije v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, podpore za doline vodika in druge dele vrednostne verige vodika v okviru programa Obzorje Evropa, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Instrumenta za povezovanje Evrope. V okviru Instrumenta za povezovanje Evrope na področju prometa je Komisija vzpostavila instrument za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva (AFIF), ki zagotavlja nepovratna sredstva v višini 1,5 milijarde EUR (skupaj s finančno podporo finančnih institucij za doseganje večjega učinka) za vzpostavitev infrastrukture za oskrbo z alternativnimi gorivi za vse načine prevoza, kot so vodikove polnilne postaje. Obstaja več nacionalnih instrumentov, zlasti financiranje pomembnih projektov skupnega evropskega interesa na področju vodika, instrumentov, vključenih v načrte za okrevanje in odpornost, in dodatnih nacionalnih shem podpore za vodik v okviru uredbe o splošnih skupinskih izjemah ter ukrepov, ki jih lahko odobri Komisija, če izpolnjujejo pogoje iz smernic o podnebni in okoljski pomoči ter pomoči za energijo, okvira za raziskave, razvoj in inovacije ali začasnega okvira za krizne razmere in prehod.

Izboljšanje medsektorske izmenjave znanja o vodiku in ozaveščenosti o podpornih ukrepih v okviru različnih instrumentov podpore in financiranja EU in držav članic je eno od raziskovalnih področij za dejavnosti evropske vodikove banke, katerih cilj je povečati preglednost in učinkovitost sodelovanja na institucionalni ravni. Podpira lahko sodelovanje in usklajevanje, kadar znanje o vodiku ni ključna kompetenca strokovnjakov, ki sodelujejo pri izvajanju in načrtovanju. Komisija bi morala racionalizirati podporo, ki jo ti instrumenti zagotavljajo, zlasti da se lahko medsebojno krepijo in olajšajo stroškovno učinkovito uporabo teh sredstev. Komisija si bo prizadevala za izmenjavo informacij in usklajevanje z državami članicami glede njihovih načrtov za financiranje projektov na področju vodika ter preučuje možnost združevanja sredstev držav članic in povečanja prizadevanj na ravni EU, da bi tudi državam članicam z bolj omejenimi sredstvi omogočila, da izkoristijo prednosti evropskega obsega in da imajo večji vpliv z vzpostavitvijo skupnega trga za vodik.

Da bi prihranili pri sredstvih in prizadevanjih, je treba preučiti in uporabiti celoten potencial obstoječih kanalov za izmenjavo informacij in komunikacijo, vključno z obstoječimi institucionalnimi mrežami in industrijskimi platformami, vključno z zavezništvom za čisti vodik, mrežo za energijo vodika in informacijskimi platformami EU za financiranje.

Strategija Global Gateway je okvir, v okviru katerega EU podpira naložbe v obnovljivi vodik v partnerskih državah kot del njihovega zelenega prehoda. Nepovratna sredstva in jamstva Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus (EFSD+) v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje 26  – Globalna Evropa (NDICI – Globalna Evropa ali instrument) imajo ključno vlogo pri podpiranju naložb, zlasti projektov, ki jih sofinancirajo EIB in institucije za financiranje razvoja držav članic EU, kot je Ekipa Evropa. Eden od ključnih predpogojev za prejem podpore NDICI – Globalna Evropa je prispevek projekta k domačemu zelenemu prehodu, vključno z na primer proizvodnjo in uporabo energije iz obnovljivih virov ter trajnostnostjo in učinkovito uporabo sredstev za proizvodnjo obnovljivega vodika, vključno z razpoložljivostjo, dostopnostjo in upravljanjem vode. Strategija Global Gateway si dejavno prizadeva za mobilizacijo financiranja in strokovnega znanja zasebnega sektorja ter za podporo dostopu do trajnostnega financiranja.

Pobude Ekipa Evropa so skupaj razvile EU in države članice, pri čemer so združile svoja prizadevanja za spodbujanje razvoja projektov na področju obnovljivega vodika v tretjih državah. Pobuda Ekipa Evropa za razvoj zelenega vodika (GH2) v Čilu na primer združuje EU, EIB in osem držav članic EU, ki jih povezuje interes za podpiranje razvoja omogočitvenega okvira, tehnologije, človeškega kapitala in financiranja projektov obnovljivega vodika za domačo uporabo in izvoz. Poleg tega se v Namibiji pripravlja projekt obnovljivega vodika strategije Global Gateway.

Vendar povratne informacije deležnikov potrjujejo potrebo po dodatnih ukrepih za zmanjšanje zelo visokih stroškov, povezanih s tveganji, ki jih finančni instrumenti EU ne obravnavajo v zadostni meri. Okrepljeno usklajevanje finančnih orodij EU in držav članic EU ter zmanjšanje negotovosti glede oskrbe z vodikom in odjema lahko učinkovito povečajo ekonomsko izvedljivost in bankabilnost naložb tako odjemalca v EU kot proizvajalca v tretji državi. To je zlasti pomembno za naložbeno in energetsko intenzivne sektorje z nizkimi stopnjami prihodkov na trgu.

V energetskem sektorju je cilj financiranja EU v državah, ki niso članice EU, podpreti energetski prehod v partnerskih državah, vključno s spodbujanjem uporabe energije iz obnovljivih virov, privabljanjem javnih in zasebnih naložb ter ustvarjanjem poslovnih priložnosti in kakovostnih delovnih mest. To lahko vključuje podporo za razvoj lokalnih in globalnih trgov vodika v partnerskih državah in regijah, pri čemer je takšno financiranje že v pristojnosti NDICI – Globalna Evropa. Poleg podpore mednarodnim platformam, kot sta Misija: inovativnost in ministrska pobuda za vodik za čisto energijo, raziskovalni in inovacijski projekti EU združujejo partnerje iz držav EU in držav zunaj EU z namenom sodelovanja. Projekt sodelovanja EU/Afriške unije (LEAP-RE) programa Obzorje Evropa na primer zahteva, da vsak konzorcij vključuje vsaj štiri države z obeh celin, z vsaj po dvema članoma konzorcija iz držav EU in vsaj po dvema iz afriških držav.

Tekoča in načrtovana tehnična pomoč EU je potrebna za razvoj političnega, regulativnega in naložbenega okvira v partnerskih državah EU, vključno z razvojem politik na področju energije iz obnovljivih virov, strategij za vodik in študij izvedljivosti.

Naložbena podpora prek operacij mešanega financiranja in jamstev EFSD+ prispeva k zmanjšanju finančnih stroškov z zmanjšanjem naložbenih stroškov ali zmanjšanjem naložbenih tveganj. Tehnična in naložbena podpora izboljšuje tudi dostop do financiranja projektov EIB in nacionalnih institucij držav članic za financiranje razvoja, saj nepovratna sredstva EU, jamstva EFSD+ in pobude Ekipa Evropa izboljšujejo bankabilnost projektov in zaupanje javnih vlagateljev.

Komisija podpira države članice prek Instrumenta za tehnično podporo 27 s prilagojenim strokovnim znanjem za oblikovanje in izvajanje reform, vključno s tistimi, ki spodbujajo naložbe v pospeševanje prehoda na zeleno energijo z vodikom. Tehnična podpora na primer vključuje krepitev upravne zmogljivosti, usklajevanje zakonodajnih okvirov in izmenjavo dobrih praks.

3.Zaključek

Predlagana evropska vodikova banka dopolnjuje regulativni in podporni okvir EU za vzpostavitev celotne vrednostne verige vodika v Evropi in podpira akt o ničelni industriji. Proaktivno bo podpirala tiste deležnike v industriji, ki se že zgodaj odločijo za preusmeritev ali osredotočenost na uvajanje čiste tehnologije in postavitev temeljev za potrebne naložbe v človeški kapital. Ne bo podpirala samo razvoja proizvodnje elektrolizatorjev, ampak bo tudi pomagala industrijskim akterjem nižje v proizvodni verigi, da vlagajo v nove čiste industrijske procese ali prometne tehnologije, ki uporabljajo obnovljivi vodik namesto fosilnih goriv.

Na podlagi tega sporočila namerava Komisija do konca leta operativno izvesti vse štiri stebre evropske vodikove banke. V tem obdobju bo v stalnem dialogu z državami članicami in deležniki dodatno izboljšala zasnovo, dejavnosti in institucionalno ureditev evropske vodikove banke.

Priloga I

Sedanja predvidena zasnova dražbe vsebuje naslednje elemente:

(1)     COM(2020) 301 final .

(2)     COM(2022) 230 final .

(3)     https://single-market-economy.ec.europa.eu/industry/strategy/industrial-alliances/european-clean-hydrogen-alliance/project-pipeline_en

(4)     https://energy.ec.europa.eu/consultations/consultation-list-candidate-projects-common-interest-all-infrastructure-categories_sl

(5)     https://ec.europa.eu/docsroom/documents/50357?locale=sl  

(6) Svet za vodik (2022), Vpogledi v področje vodika za leto 2022.

(7) Mednarodna agencija za energijo: Global Hydrogen Review (Svetovni pregled stanja na področju vodika), 2022.

(8) Brez 2 milijonov ton čezmejne trgovine znotraj EU.

(9) https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/speech_22_5493

(10)   COM(2023) 62 final .

(11)  Commission Communication: Ensuring availability and affordability of fertilisers, COM(2022) 590 final (Sporočilo Komisije: zagotavljanje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil).

(12)     COM(2021) 803 final ; COM(2021) 804 final .

(13)    Kot je opredeljeno v pobudi evropskega zavezništva za znanje in spretnosti na področju vodika „Zelena znanja in spretnosti za vodik“ https://greenskillsforhydrogen.eu/  

(14)    Brez zajemanja in shranjevanja ogljika

(15)    V celotnem dokumentu se zmogljivost elektrolizatorjev nanaša na izhodno zmogljivost, tj. zmogljivost proizvodnje vodika.

(16)    Projekti na Norveškem in Islandiji so prav tako upravičeni, ker so upravičeni do sklada za inovacije na splošno.

(17)    Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev).

(18)      Jamstva za dokončanje so v bistvu depoziti. Izvesti jih je mogoče npr. z bančno garancijo ali garancijo matične družbe.

(19)       https://ec.europa.eu/commission/presscorner/api/files/document/print/en/qanda_23_595/QANDA_23_595_EN.pdf

(20)    Novo povpraševanje bi bilo treba trdno umestiti v politiko odpornosti na vodo, ki je agenda, za katero se bo Komisija zavzemala na prihodnji konferenci ZN o vodi v New Yorku.

(21)    Svet za vodik: svetovni pretok vodika. Trgovina z vodikom kot ključni dejavnik za učinkovito dekarbonizacijo, oktober 2022.

(22)    Evropska komisija (Eurostat) vodi razvoj zbiranja podatkov o vodiku in usklajevanje metodologije s partnerji, kot sta Mednarodna agencija za energijo in Skupina za azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje, da se zagotovi primerljivost podatkov na mednarodni ravni. Podatki se bodo zbirali od držav članic od leta poročanja 2022 prostovoljno in od leta poročanja 2024 obvezno. Podatki bodo zajemali širok spekter področij, vključno s proizvodnjo, trgovino, preoblikovanjem, skladiščenjem in končno porabo.

(23)    To lahko vključuje informacije prek RRF, InvestEU, sklada za inovacije, skladov kohezijske politike, EFSD+.

(24)     https://energy.ec.europa.eu/topics/energy-security/eu-energy-platform_sl  

(25)     UREDBA SVETA (EU) 2022/2576 z dne 19. decembra 2022 o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nakupov plina, zanesljivimi referenčnimi cenami in čezmejno izmenjavo plina.

(26)    Uredba (EU) 2021/947 z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (UL L 209/1, 14.6.2021).

(27)    Uredba (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo (UL L 57, 18.2.2021, str. 1).