Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52022IP0299

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2022 o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2020 (2021/2235(INI))

    UL C 47, 7.2.2023, p. 225–235 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
    UL C 47, 7.2.2023, p. 214–224 (GA)

    7.2.2023   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 47/225

    P9_TA(2022)0299

    Nadzor nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2020

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2022 o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2020 (2021/2235(INI))

    (2023/C 47/19)

    Evropski parlament,

    —

    ob upoštevanju poročila o dejavnostih Evropske investicijske banke (EIB) za leto 2020, objavljenega 20. januarja 2021,

    —

    ob upoštevanju finančnega poročila EIB za leto 2020, objavljenega 3. maja 2021, in poročila o finančnih in posojilnih dejavnostih EIB za leto 2020, objavljenega 5. maja 2021,

    —

    ob upoštevanju operativnega načrta skupine EIB za leto 2020, ki ga je svet direktorjev EIB odobril 12. decembra 2019, objavljen pa je bil 30. januarja 2020,

    —

    ob upoštevanju poročila Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) za leto 2020, ki ga je EIB predložila Evropskemu parlamentu in Svetu, o financiranju in naložbenih operacijah skupine EIB v okviru EFSI,

    —

    ob upoštevanju časovnega načrta skupine EIB za podnebno banko za obdobje 2021–2025, ki ga je svet direktorjev EIB sprejel novembra 2020 in objavil 14. decembra 2020, in strategije EIB o podnebnih spremembah, ki je bila sprejeta novembra 2020 in objavljena 15. novembra 2020,

    —

    ob upoštevanju vodilnih načel najboljše bančne prakse Evropske investicijske banke, ki jih je svet guvernerjev EIB odobril leta 2018 in objavil 3. oktobra 2018,

    —

    ob upoštevanju poročila o trajnostnosti skupine EIB za leto 2020, objavljenega 27. maja 2021, in poročila z naslovom EIB 2020 Sustainability Disclosures in accordance with SASB Framework (Sustainability Accounting Standards Board) (Razkritja, povezana s trajnostnostjo, skupine EIB za leto 2020 v skladu z okvirom SASB (Odbor za računovodske standarde v zvezi s trajnostnostjo), objavljenega aprila 2021,

    —

    ob upoštevanju okvira skupine EIB za okoljsko in socialno trajnostnost, sprejetega 2. februarja 2022,

    —

    ob upoštevanju navodil promotorjem EIB o socialnem in okoljskem učinku dejavnosti, ki jih financira EIB, kot odziv na krizo zaradi izbruha covida-19, sprejetih 29. maja 2020,

    —

    ob upoštevanju poročila o izvajanju politike preglednosti skupine EIB za leto 2020, objavljenega 16. aprila 2021,

    —

    ob upoštevanju brošure z dne 2. februarja 2021 z naslovom European Investment Bank’s engagement with civil society – 2020 highlights (Sodelovanje Evropske investicijske banke s civilno družbo – poudarki za leto 2020),

    —

    ob upoštevanju letnih poročil revizijskega odbora EIB za leto 2020, objavljenih 8. oktobra 2021,

    —

    ob upoštevanju poročila o preiskovalnih dejavnostih EIB v zvezi z goljufijami za leto 2020, objavljenega 29. julija 2021,

    —

    ob upoštevanju poročila EIB o dejavnostih za skladnost v letu 2020, objavljenega 10. maja 2021,

    —

    ob upoštevanju letnega poročila odbora EIB za etiko in skladnost za leto 2020, objavljenega 29. septembra 2021, in njegovih operativnih pravil,

    —

    ob upoštevanju kodeksov ravnanja za zaposlene skupine EIB, za člane njenega revizijskega odbora in za njen upravni odbor,

    —

    ob upoštevanju poročila o razkritju obvladovanja tveganja skupine EIB za leto 2020, objavljenega 9. avgusta 2021, in njene izjave o nagnjenosti k prevzemanju tveganja na visoki ravni,

    —

    ob upoštevanju poročila Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe za leto 2020, ki ga je EIB objavila 15. julija 2021,

    —

    ob upoštevanju členov 3 in 9 Pogodbe o Evropski uniji,

    —

    ob upoštevanju členov 15, 126, 174, 175, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), njenega Protokola št. 5 o statutu EIB in njenega Protokola št. 28 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji,

    —

    ob upoštevanju poslovnika Evropske investicijske banke,

    —

    ob upoštevanju tristranskega sporazuma med Evropsko komisijo, Evropskim računskim sodiščem in Evropsko investicijsko banko, ki je začel veljati novembra 2021,

    —

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2021 o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2019 (1),

    —

    ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (2) (uredba o taksonomiji),

    —

    ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov) (3),

    —

    ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (4),

    —

    ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (5) (peta direktiva o preprečevanju pranja denarja),

    —

    ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

    —

    ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0173/2022),

    A.

    ker je EIB s Pogodbama obvezana, da v skladu s členom 309 PDEU in Protokolom št. 28 prispeva k povezovanju EU, njeni ekonomski in socialni koheziji ter regionalnemu razvoju, pa tudi k uravnoteženemu in nemotenemu razvoju notranjega trga;

    B.

    ker skupina EIB ostaja zavezana nadaljnjemu povečanju svojega deleža financiranja, namenjenega podpori podnebnih ukrepov in okoljske trajnostnosti, ter se še naprej osredotoča na zakonsko določeno nalogo podpore koheziji;

    C.

    ker bi morala EIB pri svoji nalogi prispevati k uravnoteženemu in stalnemu razvoju notranjega trga ter biti osredotočena predvsem na cilje javne politike, kot so teritorialna in socialna kohezija, trajnostni razvoj ter odpravljanje brezposelnosti (med mladimi), revščine in socialne izključenosti;

    D.

    ker Listina EU o temeljnih pravicah zavezuje EIB in ker so načela človekovih pravic vključena v postopke in standarde potrebne skrbnosti, vključno z javno dostopnimi predhodnimi ocenami;

    E.

    ker je bila EIB vodilna pri spopadanju s krizo zaradi covida-19 v Evropski uniji, pri čemer prispeva svoj delež zlasti s takojšnjim podpornim programom, osredotočenim na tiste stranke in sektorje, ki jih je kriza najbolj prizadela, leta 2020 pa je vzpostavila tudi nov instrument, imenovan vseevropski jamstveni sklad, ki zagotavlja prepotreben kapital za mala in srednja podjetja (MSP);

    F.

    ker je EIB novembra 2019 izrazila željo po uskladitvi vseh svojih finančnih dejavnosti z načeli in cilji Pariškega sporazuma do konca leta 2020 ter po sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje in Evropsko banko za obnovo in razvoj;

    G.

    ker je zaradi svetovnega izbruha pandemije covida-19 marca 2020 EIB morala vložiti precejšnja prizadevanja, da bi podjetjem in zlasti MSP, ki so jih posledice krize posebej prizadele, ponudila dodatno podporo in prispevala k ciljem EU;

    H.

    ker je bonitetna ocena EIB AAA potrebna za zagotovitev virov financiranja na trgu po najbolj preferencialnih stopnjah in jo je treba zato ohraniti;

    I.

    ker bi morala EIB zagotoviti dodano vrednost z najvišjo stopnjo integritete, dobrega upravljanja, preglednosti in odgovornosti ter v skladu z ustrezno najboljšo bančno prakso;

    J.

    ker bi moral boj proti vsem oblikam pranja denarja, financiranju terorizma, organiziranemu kriminalu in škodljivim davčnim praksam ostati stalna prednostna naloga EIB;

    K.

    ker ima EIB zaradi svojih dejavnosti dajanja zunanjih posojil pomembno vlogo zunaj EU, saj je največja multilateralna finančna institucija na svetu;

    Uspešnost finančnih operacij EIB

    1.

    		 ugotavlja, da so v letu 2020 podpisana posojila banke znašala 66,1 milijard EUR v skladu s ciljem, določenim v operativnem načrtu za leto 2020, in nad ciljema za leto 2019 (63,3 milijarde EUR) in 2018 (55,6 milijard EUR); poudarja, da je bil največji delež dodeljen v Italiji, Španiji in Franciji (za 15 %, 13 % in 11 % vseh podpisanih posojil) ter da so sektorji za promet, globalna posojila in energijo prejeli največje deleže (29,3 %, 20,5 % in 14,9 %);

    2.

    		 ponovno poziva k pravični in pregledni geografski porazdelitvi projektov ter naložb, ki bodo osredotočene na manj razvite regije, zlasti v zvezi z inovacijami, digitalizacijo in infrastrukturo, da bi spodbudili vključujočo rast in gospodarsko, socialno ter teritorialno konvergenco in kohezijo; poziva EIB, naj obravnava ponavljajoče se pomanjkljivosti, ki nekaterim regijam in državam preprečujejo, da bi v celoti izkoristile finančne dejavnosti EIB;

    3.

    		 ugotavlja, da se je od 31. decembra 2020 obseg neporavnanih podpisanih posojil nekoliko zmanjšal na 558,7 milijard EUR (s 560,3 milijard EUR ob koncu leta 2019), od tega je bilo 82,2 % projektov znotraj EU (2019: 81,4 %); ugotavlja, da je portfelj izplačanih posojil EIB znašal 444,6 milijard EUR v primerjavi s 447,5 milijardami EUR ob koncu leta 2019;

    4.

    		 ugotavlja, da je izbruh pandemije covida-19 občutno spremenil profil izplačil EIB v letu 2020, saj je bilo v prvi polovici leta doseženega več kot 50 % cilja zaradi hitrega ukrepanja banke in ponovne določitve obstoječega sistema izplačil za podporo likvidnostnih potreb stranke; ugotavlja, da so izplačila v letu 2020 dosegla 58,3 milijarde EUR;

    5.

    		 je seznanjen s čistim dobičkom v znesku 1,7 milijarde EUR, ki ga je EIB sporočila za leto 2020 v primerjavi z 2,4 milijarde EUR leta 2019;

    6.

    		 z zadovoljstvom ugotavlja, da ima EIB vlogo največjega nadnacionalnega izdajatelja zelenih obveznic in obveznic, katerih prihodki se uporabljajo za socialne namene, ter vse večje zanimanje trajnostnih vlagateljev za to vrsto izdaje v okviru evropskega zelenega dogovora in uredbe EU o taksonomiji; ugotavlja, da je EIB leta 2020 zabeležila za rekordnih 10,5 milijard EUR ekvivalentnih izdaj trajnostnostnih dolžniških produktov;

    7.

    		 ugotavlja, da se je zaradi nadomestitve deleža Združenega kraljestva pri kapitalu EIB osnova vplačanega kapitala EIB povečala za 0,5 milijarde EUR, njen kapital na vpoklic pa se je v primerjavi s stanjem pred brexitom povečal;

    8.

    		 ugotavlja, da je skupni portfelj posojil še naprej deloval uspešno, saj je bilo konec leta 2020 le 0,4 % slabih posojil (v primerjavi z 0,4 % ob koncu leta 2019); opaža, da del plačil, ki zamujajo več kot 90 dni, ostaja zelo nizek in je konec leta 2020 znašal 117,1 milijona EUR (v primerjavi z 146 milijoni EUR ob koncu leta 2019) in predstavlja le 0,03 % tveganja portfelja;

    9.

    		 z zadovoljstvom ugotavlja, da EIB kljub splošnim negotovim razmeram zaradi pandemije covida-19 na svetovnih finančnih trgih še naprej ohranja trden likvidnostni položaj; poudarja, da skupni likvidnostni količnik banke ostaja v okviru notranjih omejitev in zajema 78,1 % napovedanih neto denarnih odlivov (v primerjavi z 88,6 % v letu 2019);

    10.

    		 poziva EIB, naj v okviru svojih posojilnih dejavnosti za socialne, zelene in trajnostne projekte da prednost izvajanju ciljev za trajnostni razvoj iz agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030;

    11.

    		 poziva EIB, naj dejavno podpira projekte, ki prispevajo k pravičnemu prehodu, na primer raziskave, inovacije in digitalizacijo, dostop malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev, socialne naložbe in razvoj znanj; ponovno poziva EIB, naj namensko in prednostno financira pobude pravičnega prehoda, obenem pa upošteva morebitno dodatnost, ki jo lahko nudi financiranje Evropske investicijske banke v kombinaciji z drugimi viri; poleg tega poudarja, da je nadvse pomembno, da se to financiranje uskladi z drugimi finančnimi instrumenti, saj skupina EIB ne more sama financirati vseh teh pobud;

    12.

    		 ugotavlja, da se je v sedanjih težkih razmerah (pandemija in ruska agresija proti Ukrajini) vrzel med gospodarskimi razmerami v državah članicah in njihovimi zmogljivostmi povečala, in poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se lahko najbolj prizadete regije in države prilagodijo novim okoliščinam, tako da nihče ne bo zapostavljen;

    Ukrepi v zvezi s pandemijo covida-19

    13.

    		 čestita skupini EIB, ker je kljub izbruhu pandemije covid-19 ostala v celoti delujoča in je še naprej opravljala svoje dejavnosti v običajnem okviru poslovanja; poudarja, da pandemija ni imela neposrednih škodljivih finančnih posledic za EIB;

    14.

    		 ugotavlja, da sta Komisija in skupina EIB marca in aprila 2020 preusmerili 1 milijardo EUR razpoložljivih sredstev EFSI v obstoječe jamstvene instrumente (InnovFin SMEG in COSME LGF), ki jih upravlja Evropski investicijski sklad v korist močno prizadetih malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v EU;

    15.

    		 priznava, da je EIB zagotovila financiranje za naložbe v zdravstvenem sektorju, npr. evropskih podjetij, ki sodelujejo pri raziskovanju cepiv in razvoju terapevtskih ter diagnostičnih rešitev za boj proti covidu-19; ugotavlja, da so sklenjena financiranja EIB za projekt zdravstva ob koncu leta 2020 znašala 5,2 milijarde EUR, od tega je bilo 175 milijonov porabljenih za uporabne raziskave cepiv proti covidu-19;

    16.

    		 poziva EIB, naj še naprej daje prednost naložbam v zdravstveno infrastrukturo, usposabljanju osebja in kakovosti nacionalnih zdravstvenih storitev, da bi zmanjšala neenakosti med državami;

    17.

    		 pozdravlja vlogo EIB pri uspešnosti cepiva proti covidu-19 BioNTech, saj je junija 2020 zagotovila posojilo v višini 100 milijonov EUR, s čimer je postala prva finančna vlagateljica, ki je podprla program cepiva proizvajalca BioNTech proti covidu-19;

    18.

    		 poudarja, da je EIB hkrati ponudila podporo globalnim programom za distribucijo cepiv proti covidu-19, zlasti v državah v razvoju;

    19.

    		 poudarja, da je skupina EIB obljubila, da bo prispevala 6,5 milijarde EUR za podporo državam izven EU, vključno z več kot 1 milijardo EUR Ukrajini za infrastrukturo, okolje, inovacije in okrevanje po pandemiji covida-19 ter 1,7 milijarde EUR za podporo socialnega in gospodarskega okrevanja Zahodnega Balkana po pandemiji v okviru svežnja finančne pomoči za regijo v vrednosti 3,3 milijarde EUR, ki ga je napovedala Komisija;

    20.

    		 poudarja, da je skupina EIB marca 2020 predstavila akcijski načrt za podporo, katerega cilj je mobilizirati 28 milijard za mala in srednja podjetja, ki jih je prizadel izbruh pandemije covida-19; ugotavlja, da je EIB med izbruhom pandemije in ob koncu leta 2020 odobrila 172 samostojnih postopkov v skupnem znesku 33,9 milijard EUR (od celotnega odobrenega obsega v znesku 82,8 milijard EUR) in da je zvišala 68 obstoječih kreditnih linij za skupaj 4,6 milijarde EUR;

    21.

    		 pozdravlja ustanovitev vseevropskega jamstvenega sklada, kot novega instrumenta v portfelju EIB, s katerim bo zagotovljenih do 200 milijard EUR dodatnih finančnih sredstev; ugotavlja, da je EIB od 31. decembra 2020 odobrila finančna sredstva v višini 2,7 milijarde EUR, da bi mobilizirala 27,8 milijard EUR skupnih finančnih sredstev;

    Podpora EIB na ključnih političnih področjih

    22.

    		 pozdravlja, da je bilo oktobra 2020 sprejeto tematsko poročilo o oceni kohezijskega financiranja EIB od leta 2007 do leta 2018; ugotavlja, da je EIB večino pregledanega obdobja dosegala svoje letne cilje kohezijskega financiranja, čeprav z vedno večjimi težavami v zadnjih letih;

    23.

    		 ugotavlja, da so kohezijska posojila EIB v obdobju 2014–2020 znašala 123,8 milijarde EUR in da so ta posojila samo v letu 2020 znašala 19,5 milijarde EUR; nadalje ugotavlja, da je bilo leta 2020 34 % vseh financiranj EIB v EU-27 sklenjenih za projekte in upravičence, izbrane v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, ki jih je EIB določila kot prednostne na področju kohezije;

    24.

    		 se zaveda, da so gospodarske posledice pandemije covida-19 poglobile strukturne razlike med državami članicami, zato je zakonsko določena naloga EIB, da podpira kohezijo, še toliko bolj potrebna; v zvezi s tem pozdravlja sprejetje kohezijske usmerjenosti EIB 2021–2027; ugotavlja, da namerava EIB do leta 2025 45 % svojih letnih posojil v EU nameniti kohezijskim regijam, in poziva EIB, naj letno poroča o izvajanju ciljev in prednostnih nalog kohezijske usmerjenosti;

    25.

    		 ugotavlja, da je Evropski investicijski sklad leta 2020 uvedel Pilotno jamstveno shemo za znanja in izobraževanje, da bi spodbudil naložbe v izobraževanje, usposabljanje in veščine, in da je pobuda zelo primerna za obravnavo prihodnjih potreb trgov dela, s posebnim poudarkom na digitalnih in zelenih prehodih;

    26.

    		 ponovno poziva, naj se okrepita tehnična pomoč za lokalne in regionalne organe v skladu s politiko EIB za financiranje posojil, kombiniranje posojil in svetovanje pri njih ter njihovim finančnim strokovnim znanjem, zlasti v regijah z nizkimi naložbenimi zmogljivostmi, ter h krepitvi projektov skupnega interesa za več držav članic, ki so tako veliki ali takšni, da jih ni mogoče v celoti financirati z različnimi sredstvi, ki so na voljo v posameznih državah članicah pred odobritvijo projektov, da bi izboljšali dostop do financiranja EIB; poziva skupino EIB, naj okrepi sodelovanje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami;

    27.

    		 ugotavlja, da je EIB leta 2020 dosegla cilj, saj je zagotovila za 100 milijard USD finančnih sredstev v obdobju petih let 2016–2020 za reševanje podnebne krize, kakor je napovedala leta 2015 na pariški konferenci o podnebnih spremembah; poudarja, da je EIB samo v letu 2020 vložila približno 24,2 milijarde EUR (leta 2019: 19,4 milijarde) v podnebne ukrepe in da je presegla svoj prvotni cilj 28 % ter dosegla rekordno stopnjo 37,4 % financiranja za podnebne ukrepe, s čimer potrjuje, da je EIB največji večstranski financer podnebnih ukrepov;

    28.

    		 ugotavlja, da EIB še naprej povečuje svoj delež financiranja, namenjenega podnebnim ukrepom in okoljski trajnosti z namenom, da bi do leta 2025 dosegla 50 % svoje poslovne dejavnosti;

    29.

    		 ugotavlja, da je EIB julija 2020 sprejela metodologije projekta ogljičnega odtisa, da bi osebju EIB zagotovila smernice za računanje ogljičnega odtisa naložbenih projektov, ki jih financira banka; je seznanjen z odločitvijo EIB, da zavrne financiranje kakršnih koli podnebno negativnih projektov, ki vključujejo tradicionalna fosilna goriva; poziva EIB, naj spodbuja zelene projekte, da bi olajšali energetski prehod in doseganje ciljev iz Pariza;

    30.

    		 pozdravlja vzpostavitev Sklada za podnebno vrzel v mestih, novega svetovalnega instrumenta, namenjenega zagotavljanju pomoči v zgodnji fazi za podporo pametnih projektov na področju podnebja v mestih v državah v razvoju in državah v vzponu;

    31.

    		 je seznanjen z razvojem metodologije ocenjevanja EIB na ravni nasprotne stranke, znane kot orodje za pregledovanje podnebnih tveganj, ki se že od julija 2020 uporablja za ocenjevanje in spremljanje podnebnih tveganj v celotnem portfelju skupine EIB in za poročanje upravnim organom skupine EIB;

    32.

    		 ugotavlja, da se je postopek posodabljanja okoljske in socialne politike skupine EIB začel leta 2020 in je februarja 2022 privedel do odobritve novega okvira za okoljsko in socialno trajnost; pozdravlja revidirane okoljske in socialne standarde EIB, vključene v okvir, zlasti tiste v zvezi s pravicami delavcev, biotsko raznovrstnostjo in varstvom okolja; ugotavlja, da Listina EU o temeljnih pravicah zavezuje EIB in da so načela človekovih pravic v celoti vključena v postopke in standarde potrebne skrbnosti na ravni projektov, vključno z javno dostopnimi predhodnimi ocenami, pri čemer je mogoče tudi v primeru resnih kršitev človekovih pravic ali okoljskih in socialnih standardov začasno ustaviti izplačila; pozdravlja dejstvo, da morajo EIB in njeni promotorji človekove pravice obravnavati kot del postopka presoje vplivov na okolje in družbo; poziva EIB in njene posrednike, naj razkrijejo podrobnosti o dejanskih okoljskih in socialnih tveganjih ali tveganjih, povezanih z dejavnostmi, ki jih izvajajo njeni partnerji; poudarja, da nobene nove zahteve ne bi smele povzročiti večje birokracije za mala in srednja podjetja; poziva EIB, naj poskrbi, da bo mehanizem za pritožbe zlahka dostopen, pravočasen in učinkovit, da bi odkrili in odpravili kakršne koli morebitne kršitve človekovih pravic v projektih, povezanih z EIB; poziva EIB, naj o tem poroča Parlamentu in svojemu svetu guvernerjev;

    33.

    		 ugotavlja, da sta transanatolijski plinovod za zemeljski plin in čezjadranski plinovod, čeprav nista usklajena s cilji Pariškega sporazuma, strateškega pomena za oskrbo EU z energijo, zlasti kar zadeva strategijo za diverzifikacijo dobaviteljev;

    34.

    		 podpira zavezo EIB, da bo dosegla podnebno nevtralnost do leta 2050 in uskladila svoje ukrepe z evropskim zelenim dogovorom; pozdravlja prihodnjo revizijo posojilne politike na področju prometa, ki bo usklajena s cilji Pariškega sporazuma in naj bi bila sprejeta junija ali julija 2022; poudarja, da te nove zahteve ne smejo ogrožati dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja; ponovno poudarja, da se je treba izogniti odvisnosti politike od sredstev z visokimi emisijami ogljika in podpreti prehod na druge oblike prevoza za brezogljično mobilnost tako za tovor kot za potnike na mestni in medmestni ravni;

    35.

    		 spodbuja EIB, naj podpre razvoj projektov prometne infrastrukture, vključno z železnico in avtocestami, ki bodo trajnostni in okolju prijazni ter lahko prispevajo k odpravi teritorialnih in socialnih neenakosti med regijami in državami v EU;

    36.

    		 poudarja, da se je treba osredotočiti na dolgoročno financiranje, in sicer s podpiranjem projektov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče financirati drugače, zlasti za inovativna zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja; vendar poudarja, da dejavnosti financiranja EIB niso nadomestilo za vzdržne fiskalne politike v državah članicah; poziva EIB, naj poveča naložbe v prodorne inovacije, zlasti za zeleni prehod, da bi podprla evropska podjetja;

    37.

    		 poziva EIB, naj poveča financiranje za obravnavanje tehnološkega prehoda, podpre razvoj znanj in spretnosti, prilagojenih trenutnim in prihodnjim potrebam trga dela, nadalje spodbuja naložbe v digitalna znanja in spretnosti zaposlenih in podjetnikov, digitalno infrastrukturo in gradnjo zmogljivosti za digitalizacijo, zagotovi sredstva za dolgoročne raziskave in inovacije ter mala in srednja podjetja, podpira socialno gospodarstvo ter krepi socialno in ozemeljsko kohezijo, in sicer z odpravo sedanjih naložbenih vrzeli na področju javnih stanovanj in infrastrukture;

    38.

    		 poziva EIB, naj razvije posebno strategijo na področju človekovih pravic in akcijski načrt za njeno izvajanje; poziva EIB, naj uskladi svojo strategijo financiranja z ravnjo ambicij in zavez skupnim vrednotam ter ciljem, ki jih kažejo partnerske države EU;

    39.

    		 pozdravlja, da je EIB leta 2019 sprejela merila pobude „2X Challenge“, katerih cilj je mobilizacija ustreznih sredstev za podporo opolnomočenja žensk in enakosti spolov ter zagotovitev jasnega okvira za vlaganje v vidike spola prek posrednih posojil zunaj EU; poziva EU, naj uvede podobna merila za dejavnosti znotraj EU, ki bodo zajemala posredno in neposredno kreditiranje;

    40.

    		 pozdravlja, da je EIB leta 2020 podpisala izjavo pariške razvojne banke o enakosti spolov in opolnomočenju žensk; ugotavlja, da je v časovnem načrtu skupine EIB za podnebno banko za obdobje 2021–2025, ki je bil sprejet leta 2020, poudarjeno, da je podnebno financiranje, ki upošteva vidik spola, prednostno tematsko področje skupine EIB; pozdravlja uvedbo merjenja enakosti spolov pri vseh dejavnostih EIB, da bi EIB lahko ugotovila, katere dejavnosti bodo verjetno prispevale k enakosti spolov;

    41.

    		 ugotavlja, da so bila konec leta 2020 odobrena posojila v vrednosti 99,4 milijarde EUR v 102 različnih državah, od tega je bilo 9,3 milijarde EUR odobrenih leta 2020, večinoma v okviru mandata EIB za zunanja posojila;

    42.

    		 poziva EIB, naj v celoti izkoristi svoj nabor orodij za boj proti izogibanju davkom za projekte, ki se financirajo v državah, ki niso članice EU;

    43.

    		 vztraja, da morajo mednarodne finančne institucije odpraviti tveganje, da bi financiranje EU lahko neposredno ali posredno prispevalo k davčnim utajam ali goljufijam;

    44.

    		 poudarja, da naj bi zunanje operacije EIB prispevale k ciljem politike EU in spodbujale trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj držav v razvoju, zlasti v najbolj prikrajšanih med njimi, ter bile skladne s cilji, ki jih je odobrila EU; priznava, da so izkoreninjenje revščine, mobilizacija domačih virov in človekove pravice osrednje teme v strukturi razvojnega financiranja EU; opozarja, da je sodelovanje deležnikov temelj trajnostnega in vključujočega razvoja;

    45.

    		 poziva EIB, naj s svojimi dejavnostmi v okviru posebnih mandatov, ki jih določita Svet in Parlament, še naprej podpira doseganje ciljev trajnostnega razvoja;

    46.

    		 podpira sklepe Sveta, sprejete 14. junija 2021, v katerih poziva EIB, naj poveča svoj prispevek k razvojnim prizadevanjem EU z namenskimi strategijami, večjo prisotnostjo na terenu v svetovnem merilu in boljšim usklajevanjem s partnerji v pristnem pristopu Ekipe Evropa, da bi razvili inovativne skupne ukrepe in zagotovili prepoznavnost zunanjega financiranja EU;

    47.

    		 ugotavlja, da je EIB do junija 2020, kar se tiče odobritev, presegla cilj EFSI, po katerem bi do konca leta 2020 mobilizirala naložbe v vrednosti vsaj 500 milijard EUR; nadalje ugotavlja, da je, na podlagi podpisanih financiranj na ravni skupine EIB v vrednosti skoraj 82,8 milijarde EUR, naložba, ki jo podpira EFSI, ocenjena na približno 491,7 milijarde EUR;

    48.

    		 spodbuja EIB, naj se bolj vključi v kmetijski sektor; poudarja, da so finančne potrebe kmetov, zlasti mladih in takšnih, ki se šele začenjajo ukvarjati s to panogo, velike ter da imajo kmetje in podjetja v tem sektorju nižjo stopnjo uspešnosti, kadar vlagajo prošnje za financiranje; poudarja, da je EIB sprejela nekatere korake za obravnavo tega vprašanja; poziva EIB, naj nadaljuje delo v zvezi z novimi finančnimi orodji, ki bodo povečala dostopnost kmetijskega sektorja; vztraja, da je treba v teh razmerah s sredstvi EIB podpreti prehod kmetijskega sektorja v skladu s cilji politike EU, večjo pozornost pa nameniti tudi dobrobiti živali, pri čemer se ne bi smelo povečevati gostote naseljenosti, ki presega nosilno zmogljivost zemljišč;

    Izboljšanje preglednosti in odgovornosti pri poslovnem upravljanju in dejavnostih EIB

    49.

    		 ugotavlja, da je skupina EIB uvedla funkcijo obvladovanja tveganja in nadzora skladnosti skupine, ki jo nadzoruje glavni upravljavec tveganj v skupini; ugotavlja, da glavni upravljavec tveganj v skupini nadzoruje tveganja v skupini in poroča o njih, vključno s tistimi, ki izvirajo iz neupoštevanja predpisov, ter da vodja za skladnost poslovanja na čelu funkcije skladnosti EIB poroča glavnemu upravljavcu tveganj, pa tudi upravnemu odboru, pristojnim odborom sveta direktorjev EIB in revizijskemu odboru; poziva EIB, naj pojasni, kako se ohranja neodvisnost vodje za skladnost poslovanja ter kako se preprečuje, da ne bi prišlo do sovpadanja njegovih pristojnosti s tistimi, ki jih ima glavni upravljavec tveganj;

    50.

    		 pozdravlja, da je urad vodje za skladnost poslovanja v letu 2020 izvedel prvo oceno tveganja glede skladnosti s predpisi, cilj katere je ugotoviti, kakšna je izpostavljenost tveganju glede skladnosti za poslovne dejavnosti na geografskih območjih, na katerih EIB deluje, vključno z izpostavljenostjo pranju denarja in financiranju terorizma, tveganji organiziranega kriminala, sankcijami, tveganjem v zvezi z jurisdikcijami, ki ne izpolnjujejo standardov/dobrega davčnega upravljanja, tveganjem za celovitost trga ter tveganjem pri poslovanju in javnem naročanju; opaža, da so bili leta 2020 ključni kazalniki tveganja v preglednici za pranje denarja in financiranje terorizma posodobljeni, da bi ponudili podrobnejše informacije o tveganjih, povezanih s pranjem denarja in financiranjem terorizma;

    51.

    		 pozdravlja odločitev upravnega odbora, da nameni dodatne človeške vire za krepitev funkcije skladnosti EIB s predpisi; pozdravlja, da sta EIB in EIF marca 2020 podpisala memorandom o soglasju z luksemburško finančno obveščevalno enoto;

    52.

    		 ugotavlja, da je skupina EIB decembra 2020 spremenila okvir za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma ob upoštevanju pete direktive o preprečevanju pranja denarja ter da je bila julija 2021 sprejeta celovita politika skupine EIB za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma ter organiziranemu kriminalu; meni, da je učinkovito usklajevanje z drugimi ustreznimi pristojnimi organi bistveno za uspeh politike;

    53.

    		 ugotavlja, da tristranski sporazum med Evropsko komisijo, Evropskim računskim sodiščem in Evropsko investicijsko banko omogoča večji dostop in boljšo racionalizacijo revidiranih dokumentov EIB; vendar poziva, da bi bilo treba razširiti pravice dostopa Evropskega računskega sodišča do informacij v zvezi z dejavnostmi EIB za izvajanje politik EU; obžaluje dejstvo, da se Komisija in EIB sklicujeta na opredelitev mandata Evropskega sodišča, kot je določen v PDEU, da bi Računskemu sodišču preprečili dostop do informacij v zvezi z dejavnostmi EIB, ki obstajajo samo z namenom izvajanja politik EU;

    54.

    		 meni, da delo revizijskega odbora EIB ni alternativa, ampak bolj dopolnjuje ukrepanje Računskega sodišča; obžaluje dejstvo, da tristranski sporazum, ki so ga EIB, Komisija in Računsko sodišče 11. novembra 2021 podaljšali, ne nudi zadovoljive rešitve ter da njegovo podaljšanje ohranja trenutne razmere brez bistvenega izboljšanja, zlasti v zvezi z revizijskimi pristojnostmi ERS glede dejavnosti EIB;

    55.

    		 ugotavlja, da je bilo v letu 2020 v okviru pritožbenega mehanizma EIB evidentiranih 77 novih primerov, obravnavanih 137 primerov in zaključenih 94 primerov; pozdravlja dejstvo, da se s pritožbenim mehanizmom EIB sistematično spremlja, kako službe EIB izvajajo njegova priporočila in predloge za izboljšanje storitev EIB; poziva EIB, naj ugotovitve pritožbenega mehanizma ustrezno obravnava;

    56.

    		 pozdravlja bistveni napredek, dosežen v letu 2020, v smeri popolnega izvajanja politike EIB o izključitvi, zlasti z ustanovitvijo nove enote za politiko in izključenost v oddelku za preiskovanje goljufij v okviru generalnega inšpektorata ter z imenovanjem odbora za izključenost oktobra 2020;

    57.

    		 ponovno poziva EIB, naj izvede obsežno analizo narave finančne podpore, na katero vpliva domnevno neprimerno vedenje, ter geografske porazdelitve takšnih primerov, da bi olajšala prepoznavanje sistemskih pomanjkljivosti, ki si zaslužijo pozornost in sredstva; v zvezi s tem pozdravlja, da je oddelek za preiskovanje goljufij v zadnjih desetih letih v okviru generalnega inšpektorata razvil več orodij za preprečevanje in odkrivanje, ki imajo vodilno prednost v industriji;

    58.

    		 je seznanjen s sprejetjem revidirane politike skupne EIB področju boja proti goljufijam iz julija 2021;

    59.

    		 je seznanjen z izzivi, s katerimi se je moral leta 2020 zaradi pandemije covida-19 pri preiskovanju goljufij soočiti oddelek za preiskovanje goljufij v okviru generalnega inšpektorata, ki pa je kljub temu izdal 52 priporočil in mnenj; ugotavlja, da približno 89 % preiskanih primerov sodi na področje goljufij, korupcije in nedovoljenega dogovarjanja, ter poziva EIB, naj poroča o svojem partnerstvu in sodelovanju z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskim javnim tožilstvom (EJT) glede takšnih primerov;

    60.

    		 pozdravlja delovni dogovor z EJT, podpisan decembra 2021, in poziva k njegovemu popolnemu in skrbnemu izvajanju, zlasti kar zadeva poročanje; v zvezi s tem poudarja, da je oddelek za preiskovanje goljufij v okviru generalnega inšpektorata začel sodelovati z EJT več mesecev prej, preden je bil podpisan delovni sporazum, in poročal o skupno sedemnajstih primerih v letu 2021;

    61.

    		 z zadovoljstvom ugotavlja, da je EIB leta 2021 okrepila svoje sodelovanje z Europolom, s tem da je podpisala sporazum o sodelovanju, namenjen spodbujanju preprečevanja in boja proti vsem oblikam hudih in organiziranih oblik kriminala, kibernetskega kriminala in terorizma;

    62.

    		 meni, da revizija finančne uredbe (6) ponuja priložnost za raziskovanje možnosti za sinergije med sistemom Komisije za zgodnje odkrivanje in izključitev ter politiko izključevanja EIB;

    63.

    		 je zaskrbljen zaradi številnih primerov, ki jih je OLAF zaključil leta 2020, osredotočenih na dodatke za izobraževanje, ki so bili neupravičeno dodeljeni uslužbencem EIB; pozdravlja revizijo in reformo sistema dodatkov ter odpravo številnih napak, ki jih je odkril OLAF, vključno z ukrepi za izterjavo neupravičenih plačil; poziva EIB, naj poroča Parlamentu o izidu ukrepov na podlagi priporočil Evropskega urada za boj proti goljufijam;

    64.

    		 je zelo zaskrbljen zaradi vse manjše preglednosti v EIB: v letu 2010 je bilo tri tedne pred odobritvijo sveta banke objavljenih 96,1 % vseh projektov, v letu 2020 pa le še 60 %; opozarja, da politika preglednosti EIB omogoča, da se pred odobritvijo sveta in v nekaterih primerih ne pred podpisom posojila ne objavi le omejeno število projektnih povzetkov, da bi zaščitili utemeljene interese, kot so komercialni; pozdravlja dejstvo, da mora EIB nazadnje objaviti vse projekte;

    65.

    		 poziva EIB, naj izboljša preglednost svojih dejavnosti, s tem da sprejme register za preglednost za javni nadzor nad organizacijami, ki želijo vplivati na zakonodajni postopek in preprečevati primere korupcije ali navzkrižja interesov;

    66.

    		 poziva k večji preglednosti in odgovornosti, tudi do institucij EU, zlasti Parlamenta; predlaga, da se organizira četrtletni dialog z ustreznimi odbori Parlamenta, da se jim omogoči, da prispevajo k naložbeni strategiji EIB in zagotovijo ustrezen nadzor; poudarja, da mora Parlament imeti večji nadzor nad sklepi sveta direktorjev EIB in poziva Komisijo k boljši izmenjavi informacij, da bi v odnosu do Parlamenta povečala preglednost pri stališčih, ki jih zastopa v svetu direktorjev EIB;

    67.

    		 je zaskrbljen, ker nova politika preglednosti ne odraža zelo jasnih zahtev Parlamenta po izboljšanju v skladu z najboljšimi praksami in standardi drugih finančnih institucij; poziva EIB, naj uskladi svojo politiko preglednosti s politiko Evropske banke za obnovo in razvoj glede obveznega razkritja za posrednike projektov z visokim tveganjem na področju okolja in človekovih pravic;

    68.

    		 ugotavlja, da je v evropska varuhinja človekovih pravic v letu 2020 obvestila EIB o štirih novih poizvedbah v zvezi z uporabo politike preglednosti; poziva EIB, naj poroča o izvajanju priporočila evropske varuhinje človekovih pravic v zvezi s temi poizvedbami;

    69.

    		 obžaluje, da EIB še vedno ne želi razkriti vseh podrobnosti o dejanskem lastništvu svojih strank; ponovno poziva k večji preglednosti v zvezi s posli EIB prek finančnih posrednikov, kot so komercialne banke in investicijski skladi, v ustreznem zakonodajnem okviru, vključno s splošno uredbo o varstvu podatkov, ter k opredelitvi standardnih zahtev glede poročanja, ki lahko zagotovijo ustrezno raven podatkov in informacij; v zvezi s tem opozarja, da člen 30 pete direktive o preprečevanju pranja denarja državam članicam nalaga obveznost, da zbirajo in hranijo točne in aktualne informacije o končnem dejanskem lastništvu podjetij v nacionalnem registru ter zagotovijo, da so te informacije v vseh primerih dostopne; poziva EIB, naj uporabi razpoložljiva orodja in izvaja standarde, ki jih spodbuja peta direktiva o preprečevanju pranja denarja, da bi omogočila dostop do teh podatkov, ter zagotovi popolno sodelovanje s prihodnjim organom za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, poziva EIB, naj preuči izvedljivost delovnih dogovorov in memoranduma z ustreznimi partnerji, da bodo na voljo ustrezne informacije ter da se odpravi tveganje za nepreglednost v ustreznih postopkih;

    70.

    		 ponovno zahteva, da se zagotovi dostop do mnenj Komisije o financiranju EIB, izdanih v skladu s členom 19 statuta EIB; meni, da dostop do takšnih informacij v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 ni najučinkovitejši način za zagotavljanje podatkov za politični nadzor; poziva Komisijo in EIB, naj se dogovorita glede sistematičnega in varnega posredovanja takšnih mnenj Parlamentu;

    71.

    		 ugotavlja, da je leta 2020 odbor za etiko in skladnost sprejel tri sklepe v zvezi z dejavnostmi nekdanjih članov upravnega odbora v njihovih obdobjih mirovanja; poziva pristojni odbor, naj zagotovi, da nekdanji člani upravnega odbora v obdobjih mirovanj ne bodo imeli poslovnih odnosov ter ne bodo izvajali lobističnih dejavnosti s skupino EIB, ne glede na portfelje, ki so jih imeli med svojimi mandati v upravnem odboru; ponovno poudarja, kako pomembno je vzpostaviti politike za preprečevanje nasprotja interesov in pojava vrtljivih vrat;

    72.

    		 je seznanjen s posodobljenimi kodeksi ravnanja za upravni odbor in svet direktorjev EIB iz avgusta 2021; pozdravlja uvedbo daljšega obdobja mirovanja za člane upravnega odbora (24 mesecev namesto 12) in za člane sveta direktorjev (12 mesecev namesto 6); ugotavlja, da ni določb o izključitvi podpredsednikov iz nadzora operacij; se zaveda, da to omogoča potrebno strokovno znanje za posamezne države pri projektih; je prepričan, da bo EIB še naprej izvajala ocenjevanje projektov skupaj s spremljanjem objektivnih tehničnih, finančnih in gospodarskih kazalnikov, zaradi česar bo kakovost projekta odločilni dejavnik pri odločanju, ali bo odobrila financiranje ali ne;

    73.

    		 ponovno poziva EIB, naj uveljavlja strožje standarde davčne preglednosti; poudarja, da mora biti dodeljevanje neposrednih in posrednih posojil pogojeno z objavo davčnih in računovodskih podatkov po posameznih državah ter z razkritjem podatkov o dejanskem lastništvu upravičencev in finančnih posrednikov, ki so vključeni v posle financiranja, brez kakršnih koli odstopanj;

    74.

    		 je seznanjen s spremenjeno politiko razkrivanja nepravilnosti skupine EIB iz novembra 2021, ki zagotavlja zaščito tudi žvižgačem, ki niso uslužbenci EIB;

    75.

    		 poziva EIB, naj obvesti Parlament o reviziji smernic skupine EIB glede obvladovanja nasprotij interesov;

    76.

    		 je zelo zaskrbljen zaradi zelo omejenega socialnega dialoga v EIB, zlasti v zvezi z obtožbami o nadlegovanju in delovnim okoljem; poziva vodstvo EIB, naj sodeluje v konstruktivnem dialogu z zaposlenimi, da bi odgovorili na njihove pomisleke ter spodbujali zaupanje in kulturo odgovornosti; spodbuja EIB, naj izvede raziskave in posvetovanja med svojimi zaposlenimi; je seznanjen z negativnimi rezultati anket med zaposlenimi v zadnjih letih in hkrati poziva EIB, naj izvede konkretne ukrepe za odpravo težav, o katerih poročajo zaposleni, zlasti tistih, ki se nanašajo na notranjo mobilnost; je seznanjen s prizadevanji EIB za vključevanje raziskav kot del svojega pristopa stalnega poslušanja, da bi spodbudili udeležbo zaposlenih, npr. z nedavno raziskavo o zdravju in dobrem počutju;

    77.

    		 z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so ob koncu leta 2020 le 29,5 % vodstvenih položajev v EIB zasedale ženske (30 % ob koncu leta 2019); ponovno izraža zaskrbljenost, ker na višji vodstveni ravni in v upravnih organih skupine EIB še vedno ni bila dosežena raznolikost in uravnotežena zastopanost spolov in ker podporne funkcije opravlja zelo visok delež žensk;

    78.

    		 poudarja, da svet direktorjev sestavljajo predstavniki držav članic ter da podpredsednike imenujejo države članice; ugotavlja, da so pozivi predsednika EIB k raznolikosti kljub pristojnosti držav članic za imenovanje privedli do znatnega izboljšanja uravnotežene zastopanosti spolov; s tem v zvezi poudarja, da je delež žensk v upravnem odboru banke 33 %, v svetu direktorjev pa 48 %; poziva države članice, naj ocenijo uravnoteženo zastopanost spolov in imenujejo več žensk za podpredsednice in v upravni odbor EIB;

    79.

    		 ponovno poziva EIB, naj zagotovi ustrezno geografsko zastopanost iz vseh držav članic v svoji upravi, ob upoštevanju pristojnosti in zaslug kandidatov, ter jo poziva, naj za zaposlene na srednjih in višjih vodstvenih položajih objavi razčlenitev po spolu in državljanstvu;

    Spremljanje priporočil Parlamenta

    80.

    		 poziva EIB, naj še naprej poroča o trenutnem stanju in položaju predhodnih priporočil, ki jih je Parlament podal v svojih letnih resolucijah, zlasti kar zadeva:

    (a)

    učinke (gospodarske, okoljske in socialne) naložbene strategije in rezultate, dosežene s prispevanjem k uravnoteženemu in stabilnemu razvoju notranjega trga v interesu EU;

    (b)

    ukrepe za boljše preprečevanje nasprotja interesov;

    (c)

    ukrepe za krepitev preglednosti ob skrbnemu pregledu integritete strank za preprečevanje izogibanja davkom, goljufij in korupcije;

    (d)

    spremljanje pozivov in zahtev, sprejetih s to resolucijo;

    o

    o o

    81.

    		 naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Svet in svet direktorjev EIB pa poziva, naj razpravljata o stališčih, ki jih je v njej predstavil Parlament.

    (1)  UL C 99, 1.3.2022, str. 34.

    (2)  UL L 198, 22.6.2020, str. 13.

    (3)  UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

    (4)  UL L 145, 31.05.2001, str. 43.

    (5)  UL L 156, 19.6.2018, str. 43.

    (6)  Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (prenovitev) (COM(2022)0223).

    Top