52022IP0121

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52022IP0121 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52022IP0121

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. aprila 2022 o sklepih z zasedanja Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca 2022, aktualnem dogajanju glede vojne proti Ukrajini ter sankcijah EU proti Rusiji ter njihovem izvajanju (2022/2560(RSP))

UL C 434, 15.11.2022, p. 59–65 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
UL C 434, 15.11.2022, p. 43–49 (GA)

HTML

PDF

Official Journal

15.11.2022

Uradni list Evropske unije

C 434/59

P9_TA(2022)0121

Sklepi z zasedanja Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca 2022: aktualno dogajanje glede vojne v Ukrajini in sankcije EU proti Rusiji ter njihovo izvajanje

(2022/C 434/09)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji in Ukrajini, zlasti resolucije z dne 16. decembra 2021 o razmerah na ukrajinski meji in na ozemljih Ukrajine, ki jih zaseda Rusija (1), ter z dne 1. marca 2022 o ruski agresiji proti Ukrajini (2),

—	ob upoštevanju izjav o Ukrajini, ki ju je vodstvo Evropskega parlamenta podalo 16. in 24. februarja 2022,

—	ob upoštevanju izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 24. februarja 2022, ki jo je v imenu EU podal o vdoru oboroženih sil Ruske federacije v Ukrajino,

—	ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega sveta in predsednice Komisije z dne 24. februarja 2022 o vojaški agresiji Rusije na Ukrajino brez primere in brez povoda,

—	ob upoštevanju versajske izjave z dne 11. marca 2022,

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2022,

—	ob upoštevanju izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 4. aprila 2022, ki jo je v imenu EU podal o ruskih grozodejstvih v Buči in drugih ukrajinskih mestih,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o sankcijah in omejevalnih ukrepih zoper Rusijo, ki vključujejo diplomatske ukrepe, sankcije proti posameznikom, kot so zamrznitev sredstev in omejitev potovanj, omejitve gospodarskih odnosov s Krimom in Sevastopolom ter območjema Donecka in Luganska, ki nista pod vladnim nadzorom, gospodarske sankcije, omejitve medijev in omejitve gospodarskega sodelovanja,

—	ob upoštevanju nürnberških načel, ki jih je razvila komisija OZN za mednarodno pravo in ki določajo, kaj so vojna hudodelstva,

—	ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

—	ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov,

—	ob upoštevanju ženevske konvencije in njenih dodatnih protokolov,

—	ob upoštevanju Helsinške sklepne listine in dokumentov, ki so ji sledili,

—	ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 2. marca 2022 o agresiji proti Ukrajini in z dne 24. marca 2022 o humanitarnih posledicah agresije proti Ukrajini,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida,

—	ob upoštevanju sodbe Meddržavnega sodišča OZN z dne 16. marca 2022,

—	ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, memoranduma iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih ter dunajskega dokumenta in njegovih dodatnih protokolov,

—	ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

ker v skladu z načeli ustanovne listine OZN in mednarodnega prava vse države uživajo enako suverenost in se v mednarodnih odnosih vzdržujejo groženj ali uporabe sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti katere koli države; ker Ruska federacija že od 24. februarja 2022 izvaja nezakonito, neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo proti Ukrajini in ker je Meddržavno sodišče 16. marca 2022 Ruski federaciji ukazalo, naj nemudoma ustavi svoje vojaške operacije na ozemlju Ukrajine;

ker je v Ukrajini od 24. februarja 2022 življenje izgubilo več tisoč civilistov ali pa so bili ranjeni med rusko agresijo in vdorom, skoraj 6,5 milijona Ukrajincev je notranje razseljenih in več kot 4 milijoni so pobegnili v sosednje države, kar se prišteje k več kot 14 000 ljudem, tako civilistom kot članom vojaškega osebja, ki so življenje izgubili v prejšnjih osmih letih kot posledica ruske zasedbe Krima in konflikta, ki ga je Rusija ustvarila v vzhodni Ukrajini;

ker v vojni v Ukrajini mesec dni po začetku ruske agresije še vedno umirajo nedolžni ljudje; ker so grozodejstva ruskih enot v nedeljo, 3. aprila 2022, dosegla novo razsežnost z odkritjem trupel civilistov na ulicah mesta Buča, do katerega ukrajinska vojska skoraj mesec dni ni imela dostopa; ker ta dejstva jasno upravičujejo ustanovitev mednarodne komisije za preiskovanje vojnih hudodelstev, ki jih je ruska vojska zagrešila od začetka vojne;

D.	ker ruska vojska še naprej vsesplošno obstreljuje in iz zraka napada stanovanjska območja in civilno infrastrukturo, kot so bolnišnice, šole in vrtci, zaradi česar so popolnoma ali skoraj popolnoma uničeni Mariupol in Volnovaka ter druga mesta in vasi;

E.	ker je Ukrajina pokazala trdoživ upor, kakršnega ne pomnimo, in je Rusiji preprečila izpolnitev njenega prvotnega cilja vojne, ki je bil okupacija celotne države;

ker je Komisija 5. aprila 2022 predlagala in napovedala nove sankcije in že pripravlja dodatne svežnje sankcij; ker je EU prve sankcije proti Ruski federaciji uvedla marca 2014 po nezakoniti priključitvi Krima in ker je bil najnovejši sveženj sankcij sprejet 15. marca 2022 po neizzvani in neupravičeni ruski invaziji v Ukrajino, ki jo je začela 24. februarja 2022; ker je Unija tudi sprejela sankcije proti Belorusiji v odziv na njeno vpletenost v rusko agresijo in invazijo;

G.	ker sankcije delujejo, vendar so nakupi fosilnih goriv v Uniji iz Rusije še vedno sredstva, ki režimu pomagajo financirati vojno;

H.	ker Unija Rusiji za dobavo fosilnih goriv plačuje do 800 milijonov EUR na dan, kar na leto znese skoraj 300 milijard EUR;

ker se je skoraj 500 mednarodnih podjetij in korporacij odločilo, da prekinejo svoje poslovanje v Rusiji ali se popolnoma umaknejo z ruskega trga; ker pa nekatera podjetja še naprej poslujejo v Rusiji in dajejo prednost dobičku z ruskega trga pred varnostjo in socialno odgovornostjo, s čimer slabijo učinek sankcij in spodkopavajo obsodbo Ruske federacije s strani mednarodne skupnosti;

ker akademske študije (3) kažejo, da bi prepoved uvoza fosilnih goriv iz Rusije vplivala na gospodarsko rast EU, kar naj bi po ocenah pomenilo izgube v višini manj kot 3 % BDP, vendar bi potencialne izgube v ruskem gospodarstvu v istem obdobju znašale kar 30 % BDP, to pa bi bistveno pripomoglo k zaustavitvi ruske agresije;

K.	ker je predsednica Metsola 1. aprila 2022 v imenu Evropskega parlamenta nagovorila ukrajinski parlament in se sestala z ukrajinskim predsednikom in predsednikom vlade ter voditelji političnih frakcij;

najostreje obsoja agresijo Ruske federacije proti Ukrajini in vpletenost Belorusije v to vojno ter zahteva, naj Rusija nemudoma prekine vse vojaške dejavnosti v Ukrajini in brezpogojno umakne vse sile in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine; žaluje z ukrajinskim ljudstvom ob njegovih srce parajočih izgubah in trpljenju;

poudarja, da vojaška agresija in invazija pomenita resno kršitev mednarodnega prava, zlasti ženevske konvencije in njenih dodatnih protokolov ter ustanovne listine OZN, in poziva Rusko federacijo, naj se vrne k izpolnjevanju odgovornosti stalne članice varnostnega sveta OZN pri ohranjanju miru in varnosti ter k spoštovanju svojih zavez iz Helsinške sklepne listine, Pariške listine za novo Evropo in memoranduma iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih; meni, da ruska invazija v Ukrajino ni le napad na suvereno državo, temveč tudi na načela in mehanizem sodelovanja in varnosti v Evropi ter na mednarodni red, ki temelji na pravilih, kot je opredeljen v ustanovni listini OZN;

je ogorčen nad razkritimi grozodejstvi, posilstvi in umori civilistov, prisilno razselitvijo, plenjenjem in napadi na civilno infrastrukturo, kot so bolnišnice, šole, zavetišča in rešilna vozila, streljanjem na civiliste, ki poskušajo pobegniti iz konfliktnih območij po vnaprej dogovorjenih humanitarnih koridorjih, ki so jih ruske oborožene sile zagrešile v več zasedenih ukrajinskih mestih, kot je Buča; vztraja, da morajo storilci vojnih hudodelstev in drugih hudih kršitev ter odgovorni vladni uradniki in vojaški voditelji za svoja dejanja odgovarjati; opozarja, da mora mednarodna skupnost v primeru vojnih zločinov in genocida ukrepati in da bi morala uporabiti vsa razpoložljiva orodja; popolnoma podpira preiskavo vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost, ki jo je začel tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča, ter delo preiskovalne komisije Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice; poziva institucije EU, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe v mednarodnih institucijah in postopkih ter na Mednarodnem kazenskem sodišču ali drugih ustreznih mednarodnih sodiščih, da bi dejanja Vladimirja Putina in Aleksandra Lukašenka preganjali kot vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost ter dejavno sodelovali pri njihovih preiskavah; poziva k ustanovitvi posebnega sodišča OZN za kazniva dejanja v Ukrajini; meni, da bi bilo primerno izkoristiti mednarodni, nepristranski in neodvisni mehanizem za pomoč pri vseh mednarodnih preiskavah vojnih hudodelstev, storjenih v Ukrajini; poziva države članice in EU, naj okrepijo svoje zmogljivosti za učinkovit boj proti nekaznovanosti tistih, ki so zagrešili vojne zločine ali pri njih sodelovali;

ponovno poudarja, da je treba dobavo orožja nadaljevati in povečati, da se bo lahko Ukrajina učinkovito branila; ponovno izraža svojo podporo vsej obrambni pomoči, ki jo ukrajinskim oboroženim silam zagotavljajo države članice posamezno in skupaj prek evropskega mirovnega instrumenta; pozdravlja odločitev, da se pomoč Ukrajini prek evropskega mirovnega instrumenta poveča za dodatnih 500 milijonov EUR in poziva k dodatnemu povečanju konkretnih prispevkov, da bi nujno okrepili ukrajinske obrambne zmogljivosti, tako dvostransko kot v okviru evropskega mirovnega instrumenta;

poziva k vzpostavitvi varnih humanitarnih prehodov in koridorjev za evakuacijo civilistov, ki bežijo pred bombnimi napadi, in k okrepitvi mrež EU za humanitarno pomoč v Ukrajini (vključno z gorivom, hrano, zdravili, oskrbo s pitno vodo, električnimi generatorji in mobilnimi taborišči); predlaga, naj Komisija uvede programe medsebojne pomoči za Ukrajino, da bi povečala učinkovitost pomoči; poziva, naj se posebna pozornost nameni razmeram otrok, tako tistih brez spremstva kot tistih, ki bežijo s svojo družino, naj se vsak otrok, ki išče zatočišče, obravnava predvsem kot otrok, in naj se zaščiti vse, ki bežijo iz Ukrajine, ne glede na njihovo socialno ali etnično poreklo, spol, spolno usmerjenost, sposobnost ali migrantski status; izreka pohvalo državam članicam in sosednjim državam Ukrajine za njihov hiter in pozitiven odziv na prihod več kot 4 milijonov beguncev, ki bežijo pred vojno; pozdravlja uporabo direktive o začasni zaščiti (4) in poziva k spodbujanju mehanizmov za porazdelitev beguncev med državami članicami, vključno s hitrim in usklajenim prevozom beguncev, zlasti za otroke brez spremstva in invalidne otroke, ki potrebujejo posebno nego;

poudarja, da se morata odziv in politična zavezanost EU soočiti s sovražnim izzivom in vložiti enaka prizadevanja kot naši enako misleči ukrajinski partnerji, ki se borijo in žrtvujejo za evropske vrednote in načela, ki presegajo sedanje članstvo v EU;

izraža polno solidarnost z ukrajinskim ljudstvom in njegovimi odločnimi prizadevanji, da svojo državo preoblikujejo v demokratično in uspešno evropsko državo; se zaveda, da želi Ukrajina sodelovati v evropskem projektu, kot je to izrazila s svojo vlogo za članstvo v Evropski uniji, ki jo je podala 28. februarja 2022; znova poziva institucije EU, naj si v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji in na podlagi zaslug prizadevajo, da se Ukrajini podeli status kandidatke za članstvo v EU, kar bo jasen politični znak naše zavezanosti, medtem pa naj si še naprej prizadevajo za njeno vključitev v enotni trg EU v skladu s pridružitvenim sporazumom; pozdravlja izjavo iz Versaillesa Evropskega sveta o tem, da je Ukrajina članica naše evropske družine;

odločno obsoja ruske izjave, ki namigujejo, da bo Ruska federacija uporabila orožje za množično uničevanje, ter poudarja, da je uporaba tovrstnega orožja nesprejemljiva in ji bodo sledile najostrejše posledice; obsoja tudi, da ruske sile zasedajo aktivne ali opuščene jedrske elektrarne in objekte na ukrajinskem ozemlju, in poudarja, da je dobro upravljanje s temi objekti ključnega pomena za zdravje celotne regije; poudarja osrednjo vlogo Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) pri zagotavljanju varnosti jedrskih objektov v Ukrajini; podpira poziv ukrajinskih oblasti varnostnemu svetu OZN, naj nemudoma sprejme ukrepe za demilitarizacijo izključitvene cone jedrske elektrarne Černobil in Mednarodni agenciji za atomsko energijo omogoči takojšen popoln nadzor nad območjem jedrske elektrarne;

pozdravlja, da je Svet hitro sprejel sankcije, ter ceni enotnost institucij EU in držav članic pri njihovem odzivu na rusko agresijo proti Ukrajini ter visoko raven usklajevanja v skupini G7; poziva vse partnerje, zlasti države kandidatke za članstvo v EU in potencialne države kandidatke, naj se priključijo svežnjem sankcij; pozdravlja novoustanovljeno projektno skupino za ruske elite, posrednike in oligarhe, katere cilj je usklajevanje dela EU, skupine G7 in Avstralije v zvezi s sankcijami proti ruskim in beloruskim oligarhom; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj okrepita svoje stike z državami, ki se glede uvedbe sankcij proti Ruski federaciji še niso pridružile EU, in v ta namen uporabita vpliv EU in vsa razpoložljiva orodja ter zagotovita podporo, kjer je to potrebno; obžaluje, da nekatere države kandidatke za članstvo v EU ne soglašajo s sankcijami EU; poziva k oblikovanju jasnega akcijskega načrta za tretje države, ki Ruski federaciji omogočajo izogibanje sankcijam; poziva Svet, naj sprejme dodatne stroge sankcije, ki bodo odražale nezmanjšano eskalacijo ruske agresije in grozljiva hudodelstva ruskih vojaških sil, pri katerih gre nedvomno za vojna hudodelstva;

10.

poziva države članice, naj podprejo napotitev mirovnih sil OZN za zaščito 15 jedrskih reaktorjev v Ukrajini v tesnem sodelovanju z misijo agencije za atomsko energijo; poudarja, da ima Generalna skupščina OZN v skladu z resolucijo št. 377 subsidiarno pristojnost odločanja, če varnostni svet ne more sprejeti ustrezne odločitve o vprašanjih ohranjanja miru;

11.

poziva voditelje EU in voditelje drugih držav, naj Rusijo izključijo iz skupine G20 in drugih večstranskih organizacij za sodelovanje, kot so Svet Združenih narodov za človekove pravice, Interpol, Svetovna trgovinska organizacija, UNESCO in druge, kar bi bil pomemben znak, da se mednarodna skupnost ne bo vrnila k običajnim odnosom z agresorsko državo, kot da se ni nič zgodilo;

12.

poudarja, da mora biti zdaj prednostna naloga poskrbeti za celovito in učinkovito izvajanje veljavnih sankcij po vsej EU in s strani mednarodnih zaveznikov EU; poziva države članice, naj nemudoma opredelijo in po potrebi hitro ustvarijo pravno podlago za popolno in učinkovito spoštovanje sankcij v nacionalnih jurisdikcijah; poziva Komisijo in nadzorne organe EU, naj pozorno spremljajo, kako učinkovite in izčrpne so države članice pri izvajanju vseh sankcij EU, ter obravnavajo vsak poskus izogibanja;

13.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo nacionalne kazni za kršitve sankcij EU učinkovite, sorazmerne in odvračilne; pozdravlja napoved, da bosta oblikovani zbirka informacij o sankcijah in koledar (vključno z merili in roki) za prehod z odkrivanja sistematičnega neupoštevanja sankcij EU na postopke za ugotavljanje kršitev pred Sodiščem Evropske unije;

14.

poziva Svet, naj uvede dodatne sankcije proti javnim osebnostim, ki širijo agresivno propagando v Rusiji v podporo ruski agresiji na Ukrajino;

15.

opozarja, da davčni prihodki največjih ruskih tujih podjetij predstavljajo znaten del ruskega proračuna in so ocenjeni na tretjino vojaških izdatkov; v zvezi s tem pozdravlja odločitev številnih zahodnih podjetij, da zavrnejo poslovanje v Rusiji ali dobavo svojih proizvodov in storitev v to državo; poziva zasebna podjetja, naj umaknejo svoje naložbe, preselijo proizvodne obrate iz Rusije in prekinejo veljavne pogodbe; poziva velika podjetja IT, naj znatno ali popolnoma omejijo dostop uporabnikov v Rusiji do svojih proizvodov, storitev in operacijskih sistemov;

16.

poziva k povečanju učinkovitosti obstoječih sankcij, med drugim tako, da se ob sodelovanju z enako mislečimi mednarodnimi partnerji izključijo vse banke Ruske federacije iz sistema SWIFT in da se vsem morskim plovilom, ki plovejo pod rusko zastavo, so registrirana v Rusiji, v njeni lasti, zakupu ali upravljanju, prihajajo z ruskih pristanišč ali so tja namenjena ali kakor koli drugače povezana z Rusijo, vključno z Sovcomflot, prepove vstop v teritorialne vode in pristanišča Unije; poziva, naj se v novi sveženj sankcij vključi prepoved cestnega tovornega prometa z ozemlja Rusije in Belorusije in na ozemlje teh držav in predlaga razširitev prepovedi izvoza na pošiljke, o katerih so bile sklenjene pogodbe pred uveljavitvijo sankcij, vendar še niso bile v celoti izpeljane; zahteva uvedbo sekundarnih sankcij za vse subjekte, registrirane v EU in tretjih državah, ki ruskemu in beloruskemu režimu pomagajo pri izogibanju sankcijam;

17.

poziva k takojšnjem popolnem embargu na uvoz ruske nafte, premoga, jedrskega goriva in plina, k popolni opustitvi Severnega toka 1 in 2 ter k predstavitvi načrta za kratkoročno zagotavljanje zanesljive oskrbe EU z energijo; poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj pripravijo izčrpen akcijski načrt za EU v zvezi z nadaljnjimi sankcijami in jasno sporočijo, kje je začrtana meja in kateri posamezni ukrepi so potrebni za odpravo sankcij, če bo Rusija sprejela ukrepe za ponovno vzpostavitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja in bo vse svoje sile umaknila z ukrajinskega ozemlja;

18.

ponovno poudarja pomen diverzifikacije oskrbe z energijo, tehnologij in oskrbovalnih poti, poleg dodatnih naložb v energetsko učinkovitost, rešitve za skladiščenje obnovljivih virov energije, plina in elektrike, ter trajnostnih dolgoročnih naložb v skladu z evropskim zelenim dogovorom; poudarja pomen oskrbe z energijo, ki bi jo zagotavljali trgovinski partnerji EU z obstoječimi in prihodnjimi sporazumi o prosti trgovini, s čimer se bo dodatno zmanjšala odvisnost EU od Rusije, zlasti od surovin; poziva tudi, naj se na ravni EU oblikujejo skupne strateške energetske rezerve in mehanizmi za nakup energije, da bi povečali energetsko varnost in hkrati zmanjšali odvisnost od zunanjih virov energije in nestanovitnost cen; poziva k začetku vzpostavitve plinske unije, ki bi temeljila na skupnih nabavah plina držav članic;

19.

poziva države članice, naj prekinejo sodelovanje z ruskimi podjetji pri obstoječih in novih jedrskih projektih, tudi na Finskem, Madžarskem in v Bolgariji, kjer lahko ruske strokovnjake nadomestijo zahodni, ter naj postopno opustijo uporabo storitev družbe Rosatom; poziva k prekinitvi znanstvenega sodelovanja z ruskimi energetskimi podjetji, kot je družba Rosatom, in drugimi ustreznimi ruskimi znanstvenimi subjekti; zahteva, da morajo biti sankcije proti Belorusiji podobne tistim, ki so bile uvedene proti Rusiji, da bi odpravili morebitne vrzeli, ki bi Putinu omogočile, da za izogibanje sankcijam izkoristi pomoč Lukašenka;

20.

poziva mednarodne energetske organizacije, naj ponovno razmislijo o vlogi Rusije pri njihovih dejavnostih, vključno o morebitni prekinitvi projektov sodelovanja med Rusijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) ter začasni prekinitvi sodelovanja Rusije v večstranskih projektih;

21.

poudarja, da bi bilo treba zaseči vse premoženje ruskim uradnikom ali oligarhom, povezanim s Putinovim režimom, njihovim pooblaščencem in lutkam, ter vsem, ki so v Belorusiji povezani z Lukašenkovim režimom, in preklicati vizume EU v okviru popolne in takojšnje odprave zlatih potnih listov, vizumov in dovoljenj za prebivanje; poudarja, da bi morale sankcije veljati za širši krog ruskih uradnikov, županov in pripadnikov gospodarske elite, ki podpirajo sedanjo politiko Putinovega režima in imajo od nje korist;

22.

poziva k začetku oblikovanja sklada, ki bo podoben Marshallovemu načrtu (solidarnostni skrbniški sklad za Ukrajino), za obnovo Ukrajine po vojni, začetek obsežnega naložbenega programa in sprostitev njenega potenciala za rast; meni, da bi moral biti sklad velikodušen in bi se moral med drugim financirati iz sredstev EU, njenih držav članice, prispevkov donatorjev in nadomestila Rusije za vojno škodo, vključno z ruskimi sredstvi, ki so bila predhodno zamrznjena zaradi sankcij in bi jih bilo treba zakonito zaseči v skladu z mednarodnim pravom;

23.

poziva EU, naj čim prej poveča finančno preglednost, v pogajanjih o zakonodajnem svežnju za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma odpravi vse vrzeli, s katerimi se skriva dejansko lastništvo, ter zagotovi, da bo denar, ki ga hranijo ruski oligarhi v Uniji, zaplenjen; v zvezi s tem poziva, naj se vse finančne institucije v tretjih državah, ki se ukvarjajo s pranjem denarja ali ga omogočajo, uvrstijo na črni seznam;

24.

poziva k vzpostavitvi solidarnostnega mehanizma EU za obravnavanje gospodarskih in socialnih posledic ruske vojne proti Ukrajini in naloženih sankcij; ugotavlja, da učinkovite sankcije proti Ruski federaciji in milijoni beguncev, ki zaradi ruske agresije in invazije bežijo iz Ukrajine, povzročajo neizogibne ekonomske in socialne izzive v vsej EU in v njenih državah članicah; poziva k izravnalnim ukrepom in alternativni dobavi blaga in virov energije, da bi zmanjšali te negativne učinke, pa tudi k učinkovitemu ukrepanju proti nesprejemljivim špekulacijam, ki jih še povečujejo, tudi na podlagi izkušenj iz uspešnih ukrepov, ki jih je EU izvedla v odziv na pandemijo covida-19;

25.

pozdravlja izjave številnih evropskih mest, da so prekinila svoje programe sodelovanja in partnerstva z ruskimi mesti in organizacijami; poziva lokalne vlade in mesta, naj pregledajo in prekinejo partnerstva z mesti Ruske federacije in v zameno vzpostavijo sodelovanje z ukrajinskimi mesti;

26.

poudarja, da je pomembno zagotoviti, da bo lahko ukrajinski kmetijski sektor čim prej primerno deloval, pri čemer je treba storiti vse, kar je mogoče, da se zaščiti prihajajoča setvena in proizvodna sezona ter omogočijo varni transportni in prehranski koridorji ter koridorji z gorivom v državo in iz nje; poziva k odprtju zelenih zemeljskih koridorjev, da bi v Ukrajino prinesli vse potrebno za ohranitev kmetijske proizvodnje (npr. pesticide in gnojila) in iz Ukrajine pripeljali vse kmetijske proizvode, ki jih je še mogoče izvoziti;

27.

izraža vso podporo odločitvi tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča, da začne preiskavo domnevnih vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost v Ukrajini, ter poudarja, da sta za pridobitev potrebnih dokazov pomembna hitro ukrepanje in napredek; zato poziva, naj se zagotovi finančna in praktična podpora za pomembno delo tega sodišča, na primer tako, da se svetovalni misiji EU v Ukrajini dovoli, da pomaga pri dokumentiranju dokazov;

28.

poziva EU in njene države članice, naj vzpostavijo globalni mehanizem sankcij za boj proti korupciji in hitro sprejmejo ciljno usmerjene sankcije proti posameznikom, odgovornim za korupcijo na visoki ravni v Rusiji in Belorusiji;

29.

poziva države članice in Komisijo, naj podprejo vse legitimne mednarodne in nacionalne postopke za preiskovanje domnevnih vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost, storjenih v Ukrajini, da bi vsi storilci in sostorilci odgovarjali za svoja dejanja pred sodiščem;

30.

ponovno poudarja, da so ruske dezinformacije del ruskih vojnih operacij v Ukrajini ter da je sankcije EU proti ruskim državnim medijskim kanalom mogoče zlahka zaobiti z uporabo virtualnega zasebnega omrežja (VPN), satelitske televizije in funkcij pametne televizije; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo prepoved ruskih državnih propagandnih kanalov;

31.

poziva k razširitvi zahtev evropskih finančnih institucij po razkritju, da bi bili pristojni organi obveščeni o vsem premoženju nekaterih ruskih in beloruskih državljanov, in ne le o njihovih vlogah; opozarja, da lahko državljani EU uporabljajo orodje Komisije za prijavljanje nepravilnosti, da anonimno prijavijo kršenje preteklih, sedanjih in načrtovanih sankcij zoper ruske in beloruske posameznike in subjekte; meni, da bi bilo treba področje uporabe seznamov sankcij proti posameznikom razširiti na tiste, ki so imeli ali imajo koristi od tesnih povezav z rusko in belorusko vlado; poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi okvir za preprečevanje pranja denarja ter Rusijo in Belorusijo uvrsti na seznam jurisdikcij z visokim tveganjem iz člena 9 četrte direktive o preprečevanju pranja denarja (5); poziva Komisijo, naj predlaga ustanovitev posebnega organa za spremljanje izvrševanja finančnih sankcij in drugih omejevalnih ukrepov EU; poziva Komisijo, naj evidentira in objavi premoženje, ki ga je vsaka država članica zamrznila in zasegla; pozdravlja prizadevanja civilne družbe in preiskovalnih novinarjev pri razkrivanju premoženja, ki je v lasti ruskih oligarhov;

32.

pozdravlja odločitve mednarodnih organizacij, tudi na področju kulture in športa, da prekinejo sodelovanje Rusije; poziva države članice, naj znižajo raven zastopanosti Ruske federacije in zmanjšajo število ruskega in beloruskega diplomatskega in konzularnega osebja v EU, zlasti kadar se ukvarja z vohunjenjem, dezinformacijami ali vojaškimi zadevami; poziva k stalnemu usklajevanju s čezatlantskimi zavezniki in podobno mislečimi partnericami, kot so članice Nata, skupina G7, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, članice Evropskega združenja za prosto trgovino, pridružene države in države kandidatke; poudarja, da bi se morala EU odločno odzvati, če domnevni partnerji ne podprejo stališč EU;

33.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Organizaciji združenih narodov, Natu, skupini G7, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije ter predsedniku, vladi in parlamentu Belorusije.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0515.

(2) UL C 125, 18.3.2022, str. 2.

(3) Med drugim študije, ki so jih opravili Bachmann idr., Evropska centralna banka, Deutsche Bank Research, Oxford Economics, Goldman Sachs, itd., kot je Sachverständigenrat zur Begutachtung der gesamtwirtschaftlichen Entwicklung (nemški svet gospodarskih strokovnjakov) povzel v svojem poročilu iz marca 2022 z naslovom Auswirkungen eines möglichen Wegfalls russischer Rohstofflieferungen auf Energiesicherheit und Wirtschaftsleistung: Auszug aus der aktualisierten Konjunkturprognose 2022 und 2023 (Posledice morebitnega izpada dobave ruskih surovin na energetsko varnost in gospodarsko uspešnost: Izvleček iz posodobljene napovedi gospodarske rasti za leti 2022 in 2023).

(4) Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).

(5) UL L 141, 5.6.2015, str. 73.

Top

Choose the experimental features you want to try