52022AE1354

Language
- My EUR-Lex
- Sign in
- Register
- My recent searches (0)

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52022AE1354 - EN

Document 52022AE1354

Help

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema (akt o čipih) (COM(2022) 46 final – 2022/0032 (COD))

EESC 2022/01354

UL C 365, 23.9.2022, p. 34–39 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

23.9.2022

Uradni list Evropske unije

C 365/34

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema (akt o čipih)

(COM(2022) 46 final – 2022/0032 (COD))

(2022/C 365/06)

Poročevalec:

Dirk BERGRATH

Zaprosili	Evropski parlament, 7. 3. 2022 Svet, 17. 3. 2022
Pravna podlaga	člen 114, člen 172(3), člen 182(1) in člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	1. 6. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	15. 6. 2022
Plenarno zasedanje št.	570
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	205/0/5

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) izrecno pozdravlja načrt za povečanje odpornosti evropske industrije in okrepitev domače industrije polprevodnikov. Akt o čipih bi se moral osredotočati predvsem na izboljšanje preglednosti in sodelovanja v vrednostni verigi in zmanjšanje svetovne odvisnosti pri zasnovi, izdelavi, pakiranju, preskušanju in sestavljanju s ciljno usmerjenimi spodbudami.

1.2

Vendar akt o čipih ne upošteva celotnega ekosistema v enaki meri, ampak močno poudarja segment polprevodnikov, ki bo sicer pomemben za industrijo prihodnosti, za zdaj pa ima zelo malo primerov uporabe. To bi bilo treba izboljšati in se bolj osredotočiti na segmente čipov, ki so v industriji dejansko potrebni.

1.3

Akt o čipih ne bo bistveno prispeval k reševanju sedanjih problemov v dobavni verigi, katerih posledice so na primer vidne v avtomobilski industriji in strojništvu. Za segmente čipov, ki so potrebni za sedanje evropske industrijske panoge, bi bilo zato treba pripraviti dodatne posebne ukrepe, da bi postali odpornejši na krize. To bo ne le okrepilo obstoječo industrijo polprevodnikov v Evropi in podprlo njeno posodobitev, ampak bo zaradi večje zanesljivosti oskrbe koristilo tudi evropskim proizvodnim sektorjem, ki so odvisni od čipov.

1.4

Tako za odločitve o usmeritvi industrijske politike ne bi smela biti odločilnega pomena samo strukturna velikost čipov, ampak tudi ciljna analiza potreb industrijskih uporabnikov, da se zagotovi ciljna usmerjenost načrtovanih podpornih ukrepov.

1.5

Dodatna merila, ki bi jih bilo treba upoštevati, so na primer energijska učinkovitost čipov, vrsta surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo, in čim bolj krožna proizvodnja. Komisija, države članice in industrija bi zato morale skupaj razpravljati o tem, kako bi bilo mogoče čim bolj diverzificirati vire oskrbe, in zlasti o tem, kako bi bilo mogoče v okviru industrializiranega krožnega gospodarstva bolje reciklirati kritične surovine v mikroelektroniki.

1.6

Strategija Evropske unije za čipe zlasti ne bi smela biti omejena samo na procesorje, ampak bi morala obravnavati vse vrste integriranih vezij, vključno s pasivnimi komponentami in embalažnimi materiali ter izdelavo strojev. Načelo „od laboratorija do izdelave“, ki ga je predstavila Komisija, ni dovolj široko, saj se vrednostna veriga ne konča z izdelavo.

1.7

Da bi zagotovili razpoložljivost usposobljenih delavcev za izvajanje podpornih ukrepov industrijske politike, Komisija predlaga številne ukrepe za usposabljanje. Opaziti pa je mogoče zelo močan poudarek na visokokvalificiranih delavcih. To je ključnega pomena za uspeh tehnološkega preskoka na segment polprevodnikov, manjših od 10 nm. Pri tem se ne sme prezreti, da je treba za izboljšanje industrijske uveljavitve ekosistema olajšati zlasti možnosti dostopa delavcem, ki niso visokokvalificirani.

2. Uvod in splošne ugotovitve

2.1

V aktu EU o čipih se predlaga razvijanje evropskih prednosti in odprava preostalih pomanjkljivosti, da bi ustvarili uspešen polprevodniški ekosistem in odporno dobavno verigo, hkrati pa opredelili ukrepe za pripravo, predvidevanje in odzivanje na prihodnje motnje v dobavnih verigah.

2.2

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema (akt o čipih) (1) dopolnjuje sporočilo Akt o čipih za Evropo (2).

3. Splošne ugotovitve

3.1 Umestitev predloga

3.1.1

EESO pozdravlja predlog in zlasti dejstvo, da obravnava ugotovljeno potrebo po ukrepanju na področju varnosti dobavne verige ter preglednosti in sodelovanja v vrednostni verigi. Akt o čipih obravnava zanesljivost oskrbe kot bistveno vprašanje za uspeh zelene in digitalne preobrazbe.

3.1.2

V zvezi s tem EESO pozdravlja, da se odvisnost od dobaviteljev iz tretjih držav, zlasti pri zasnovi, izdelavi, pakiranju, preskušanju in sestavljanju, priznava kot problem.

3.1.3

EESO ugotavlja, da akt o čipih ne bo bistveno prispeval k reševanju problemov v dobavni verigi, katerih posledice so na primer vidne v avtomobilski industriji. Zato bi bilo treba dodatno obravnavati segment čipov, ki se danes uporablja in se bo predvidoma tudi v prihodnje uporabljal predvsem v avtomobilski industriji, pa tudi na področju bele tehnike in strojništva, zlasti polprevodnike, manjše od 16 nm, in razviti dodatne posebne ukrepe, da bi ta segment postal odpornejši na krize. To bo ne le okrepilo obstoječo industrijo polprevodnikov v Evropi in podprlo njeno posodobitev, ampak bo zaradi večje zanesljivosti oskrbe koristilo tudi evropskim proizvodnim sektorjem, ki so odvisni od čipov.

3.1.4

EESO pozdravlja cilj krepitve položaja evropskega trga z izboljšanjem povezljivosti v vrednostni verigi in zlasti z osredotočanjem na tiste segmente, ki so posebno stroškovno intenzivni in tvegani.

3.1.5

EESO načeloma pozdravlja predlagane ukrepe ter zahteve za države članice in industrijo.

3.1.6

EESO obžaluje, da zlasti zadnje faze proizvodnje, tj. pakiranje, preskušanje in sestavljanje, niso obsežno upoštevane v aktu o čipih in bodo tako še naprej predstavljale ranljive dele v ekosistemu.

3.1.7

V zvezi s tem EESO obžaluje, da v aktu o čipih ni ustrezno upoštevan ekosistem mikroelektronike, saj je v njem večji poudarek na vodilnem segmentu.

3.1.8

EESO meni, da je vprašanje strukturne velikosti, zlasti navedene nanometrske številke, vse manj pomembno. Ker navedena nanometrska številka ne opisuje več dejanske fizične dimenzije (3), bi bilo treba ponovno razpravljati o tem, ali je izključno osredotočanje na nanometrsko območje še smiselno ali pa bi bilo treba dodatno uporabiti druga merila, ki temeljijo predvsem na dejanski potrebi industrijskih uporabnikov, odražajo pa tudi cilje zelene in digitalne preobrazbe.

3.1.9

Zato bi se morala tovrstna strategija osredotočiti na vprašanje, katere potrebe industrije je treba izpolniti v prihodnjih desetletjih, da bi ohranili in povečali konkurenčnost evropske industrije. Strategija ne bi smela biti omejena le na procesorje, ampak bi morala obravnavati vse vrste integriranih vezij in vključiti tudi pasivne komponente in embalažne materiale ter proizvodnjo strojev, da bi zajela celoten obseg ekosistema. Ta strategija bi morala vključevati tudi splošno logistiko in zanesljivost oskrbe s surovinami in kritičnimi surovinami. Ker so trgi za mikroelektroniko zelo dinamični, bi bilo treba v izmenjavah z ustreznimi forumi deležnikov to strategijo redno pregledovati in posodabljati.

3.1.10

EESO pozdravlja dejstvo, da se predlog osredotoča tudi na segmente polprevodnikov, ki bodo zmanjšali porabo energije v sektorjih, usmerjenih v prihodnost, kot je sektor IKT, zlasti za podatkovne centre in ponudnike storitev v oblaku.

3.1.11

EESO pozdravlja določitev integriranih proizvodnih obratov in odprtih livarn EU. Vendar poziva Komisijo, naj jasneje opredeli, kateri kazalniki se bodo uporabili za merjenje „jas[nega] pozitiv[nega] učin[ka] na vrednostno verigo polprevodnikov Unije, kar zadeva zagotavljanje zanesljivosti oskrbe in povečanje usposobljene delovne sile“.

3.1.12

EESO pozdravlja tudi, da je odločitev mogoče preklicati, če se izkaže, da je vloga za ta status temeljila na predložitvi napačnih informacij ali informacij, ki so medtem zastarale. Komisija bi morala zagotoviti popoln nadzor, da se zagotovi skladnost s pravili.

3.1.13

EESO načeloma pozdravlja dejstvo, da bi morali biti imenovani organi držav članic pooblaščeni, da od industrije pridobijo informacije, ki jim bodo omogočile pregled nad dobavnimi in vrednostnimi verigami ter njihovimi ključnimi akterji. Dobrodošlo bi bilo, da bi bilo pridobivanje informacij enotno na ravni EU, da se podjetjem ne bi bilo treba prilagajati vsaki državi članici. To bi zmanjšalo birokracijo. Zato je dejansko smiselno, da se integrirani proizvodni obrati in odprte livarne EU obravnavajo kot obrati v javnem interesu. Prav tako je smiselno spodbuditi države članice, da vzpostavijo nacionalne podporne programe in postopke odobritve. Ker so zbrane informacije lahko občutljivi podatki, je pomembna njihova zaupna obravnava. Zlasti bi bilo treba zagotoviti preglednost glede tega, kaj se zgodi z zahtevanimi podatki.

3.1.14

EESO pozdravlja posebno obravnavo pomanjkanja znanj in spretnosti ter zlasti osredotočenost na potrebo po povečanju privlačnosti polprevodniškega ekosistema za mlade talente in na dejstvo, da obstoječa delovna sila v tem sektorju očitno potrebuje nadaljnje usposabljanje in preusposabljanje, da bi zapolnili tehnološko vrzel. Vendar predlagani ukrepi za slednjo skupino ne zadoščajo. Pripraviti bi bilo treba bolj ciljno usmerjene programe za zaščito delovnih mest.

3.1.15

EESO pozdravlja napoved ustanovitve Evropskega konzorcija za čipno infrastrukturo ter poziva koordinatorja in Komisijo, naj poskrbita za reprezentativnost v sestavi konzorcija, zlasti za zastopanost vseh delov polprevodniškega ekosistema.

3.2 Odzivi na krizo: preglednost in prednostno razvrščanje proizvodov kot koristni orodji za podporo varnosti dobavne verige

3.2.1

EESO načeloma pozdravlja predlog za uvedbo nabora orodij za zagotovitev odpornosti na nihanja na svetovnih trgih. Nabor orodij bo primeren za zagotovitev preglednosti v vrednostni verigi in bo tako prispeval k večji zanesljivosti oskrbe.

3.2.2

Zlasti sistem zgodnjega opozarjanja bo pomagal pri predvidevanju ozkih grl in pripravi ustreznih protiukrepov, če bodo vsi akterji izpolnili svoje obveznosti in bo vzpostavljeno potrebno zaupanje v skrbno ravnanje z informacijami. Pri tem bi bilo treba zagotoviti, da obstajajo možnosti poročanja v vseh sektorjih in pri vseh akterjih ter da se zlasti ohranijo ustrezni mehanizmi za podjetja in socialne partnerje.

3.2.3

Možnost prednostnega razvrščanja strateško pomembnih naročil v integriranih proizvodnih obratih in odprtih livarnah EU ter v proizvodnih obratih, ki so to sprejeli kot možnost v zameno za državno pomoč, je lahko ustrezno sredstvo za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe, hkrati pa pomeni poseg v trg. Zato pozivamo Komisijo, naj jasneje opredeli, v katerih primerih je to primerno in mogoče pričakovati.

3.2.4

V primeru javnih naročil so lahko koristno dopolnilo tudi projekti skupnega javnega naročanja, saj zagotavljajo razpoložljivost surovin in končnih proizvodov, ki morda posameznim državam članicam niso na voljo ali so jim na voljo v omejenem obsegu.

3.2.5

Vendar bi morale Komisija in države članice razen o teh mehanizmih razmisliti tudi o strateškem kopičenju zalog kritičnih surovin in določenih vrst čipov, izbranih na podlagi preglednih meril, da se zagotovi zanesljivost oskrbe na kritičnih področjih. Komisija bi morala zaradi različnih zahtev za čipe in napredka tehničnega razvoja oblikovati jasna in pregledna merila za odločanje o tem, ali je strateško kopičenje zalog smiselno in kdaj bi bilo lahko učinkovito.

3.3 Celovita ocena tveganja mora upoštevati celoten ekosistem

3.3.1

EESO pozdravlja načrtovano izvedbo ocene tveganja za vse sektorje ekosistema in celotno vrednostno verigo, zlasti v zvezi z viri surovin iz tretjih držav.

3.3.2

EESO pri tem poudarja, da ocena tveganja, usmerjena k rešitvam, zahteva tudi strateško zmanjšanje kritičnih odvisnosti, da bi se povečala odpornost Evropske unije. Komisija bi zato morala skupaj z državami članicami razpravljati o tem, kako bi bilo mogoče čim bolj diverzificirati vire oskrbe, in zlasti o tem, kako bi bilo mogoče v okviru industrializiranega krožnega gospodarstva bolje reciklirati kritične surovine v mikroelektroniki. Potrebna je tudi razprava o tem, kako zgraditi potrebno infrastrukturo, kot so obrati za razstavljanje, katere zahteve za proizvode bodo potrebne za čim obsežnejši in čim bolj industrializiran sektor recikliranja ter kateri načini certificiranja so koristni in izvedljivi, da se omogoči čimprejšnje in čim popolnejše recikliranje surovin.

3.3.3

EESO poudarja, da bo spodbujanje evropskih proizvodnih obratov prispevalo k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora. Skrajšale se bodo dobavne verige in prometne poti, hkrati pa se bo z naložbami v najsodobnejše proizvodne tehnologije zmanjšal tudi vpliv na okolje in pozornost se bo tako lahko namenila optimalni uporabi surovin in čim obsežnejšemu recikliranju odpadkov ter učinkovitemu čiščenju pitne vode. Tako se pri proizvodnji najnovejše generacije ne upošteva samo njena izboljšana energijska učinkovitost, ampak tudi okoljski odtis.

3.3.4

EESO poudarja tudi, da bo spodbujanje evropskih proizvodnih obratov izboljšalo upoštevanje minimalnih socialnih standardov, na primer tistih iz Evropske socialne listine ali Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zaradi česar se bo izboljšal tudi socialni odtis.

3.3.5

EESO opozarja, da je treba pri doseganju strateške odpornosti evropske industrije upoštevati celotni polprevodniški ekosistem. Načelo „od laboratorija do izdelave“, ki ga je predstavila Komisija, ni dovolj obsežno, saj se vrednostna veriga ne konča z izdelavo, in je tako le pogojno primerno za to, da postane evropski trg bolj neodvisen od svetovnih tveganj. Če zaledni segment vrednostne verige ni posebej obravnavan, je tveganje neprimerno večje, na primer za naravne nesreče ali prekinjene prometne poti, kar je med drugim pospešilo sedanjo krizo v oskrbi. Kot navaja Komisija v aktu o čipih, je tržni delež EU v sektorju embalaže le približno 5 %, kar je precej pod tržnim deležem celotne industrije.

3.3.6

EESO poudarja, da celovita vizija ekosistema, vključno z zalednimi procesi, prav tako prispeva k doseganju evropskega zelenega dogovora. Zato z okoljskega vidika ni smiselno, da se čelna proizvodnja v Evropi ohrani, proizvodi pa se pošiljajo v tretje države, tam preizkusijo in pakirajo, da se jih nato ponovno uvozi v Unijo. Poleg s tem povezanimi okoljskimi vprašanji so tako podaljšane dobavne verige tudi precej bolj izpostavljene tveganju. Tu je treba najti pravo ravnovesje v smislu odprte strateške avtonomije, da bo EU postala odporna, ne da bi pri tem tvegala ločitev od svetovnega trga.

3.3.7

EESO zato priporoča, da se zlasti za preprečitev neželene geografske segmentacije ali koncentracije nekaterih zelo dobičkonosnih ali stroškovno intenzivnih tržnih segmentov bolje pojasni vloga celotne dobavne verige, zlasti pa naj se v strategiji za polprevodnike obsežneje obravnavajo zaledni procesi v Uniji.

3.3.8

EESO zato predlaga, da bi bilo treba preučiti in se dodatno osredotočiti na napredno tehnologijo embalaže, ki bi bila primerna za stroškovno in energijsko učinkovito uporabo v Evropi, s čimer bi Unija postala še bolj neodvisna od svetovnih tveganj in tržnih nihanj.

3.4 Sofinanciranje kot koristen ukrep za zmanjšanje tveganja in stroškov

3.4.1

EESO pozdravlja dejstvo, da naj bi bila na podlagi navedenih meril mogoča državna pomoč, zlasti če zadevne zmogljivosti v Uniji sicer ne bi bile na voljo ali bi bile na voljo v omejenem obsegu in če so v posebnem strateškem interesu.

3.4.2

EESO pozdravlja tudi dejstvo, da se pričakuje, da bodo zadevne zmogljivosti dolgoročno funkcionalne brez dodatne državne pomoči in da se bodo sprejele tudi močne zaveze glede prispevka k inovacijam v polprevodniškem ekosistemu Unije.

3.4.3

EESO poudarja, da morajo biti spodbujevalni učinki dejansko merljivi in da se je treba izogibati sofinanciranju že načrtovanih projektov, da bi zagotovili dejanski pozitivni učinek razpoložljivih sredstev na inovacije in zaposlovanje v celotnem polprevodniškem ekosistemu.

3.4.4

Vendar po mnenju EESO manjkajo druga merila, zlasti ker bi bilo treba omogočiti do 100-odstotno odpravo opredeljenih vrzeli v financiranju. Pri tem bi morala imeti pomembno vlogo merila socialne politike, kot so odnos zadevnega podjetja do socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj, prednostno sodelovanje z dobavitelji s sedežem v Uniji, pa tudi število trajnostnih delovnih mest, ustvarjenih z naložbami, in kakovost delovnih pogojev.

3.4.5

EESO tudi predlaga, da se podpora ne bi smela osredotočati na posamezne segmente polprevodniškega ekosistema, ampak bi bilo treba poleg navedenih meril upoštevati tudi uravnoteženost finančne podpore v celotni vrednostni verigi.

3.5 Znanja in spretnosti ter ukrepi v zvezi s kvalifikacijami kot dodatno gonilo inovacij

3.5.1

EESO pozdravlja dejstvo, da se akt o čipih osredotoča na znanja in spretnosti ter kvalifikacije. Za uspeh zelene in digitalne preobrazbe so posebno pomembne ciljno usmerjene javne naložbe v izobraževanje in usposabljanje ter izpopolnjevanje in preusposabljanje. Opaziti pa je mogoče zelo močan poudarek na visokokvalificiranih delavcih, pri čemer so posebej izpostavljeni podiplomski programi. To je nedvomno ključnega pomena za uspeh preskoka tehnologije na segment polprevodnikov, manjših od 10 nm. Pri tem se ne sme prezreti, da je treba za izboljšanje industrijske uveljavitve ekosistema olajšati zlasti možnosti dostopa delavcem, ki niso visokokvalificirani.

3.5.2

Polprevodniški ekosistem mora postati privlačnejši za delavce. Poleg privlačnih podiplomskih programov se priporoča pristop, ki upošteva celoten izobraževalni sistem. Ekosistem bi bilo treba spodbujati že v srednjih šolah, na primer s preoblikovanjem učnih načrtov za naravoslovne predmete, da bi obravnavali posebne potrebe ekosistema. To omogoča zgodnje načrtovanje poklicne poti in ustrezne odločitve. Poenostavljen dostop do visokokakovostnih, na potrebah temelječih in plačanih pripravništev, praks in programov mentorstva v industriji ter posodobljene informacije o možnih poklicnih poteh lahko dodatno povečajo privlačnost sektorja.

3.5.3

Cilj mora biti tudi usposabljanje za ravnanje z novimi proizvodnimi metodami in posebnimi zahtevami za zasnovo in proizvodnjo polprevodnikov, manjših od 10 nm, za tiste osebe, ki so že v polprevodniškem ekosistemu, da se omogoči nemoten prehod na naslednjo generacijo tehnologije. V zvezi s tem je treba pozdraviti vzpostavitev evropske mreže kompetenčnih centrov, pri čemer je treba paziti, da se dejansko ponudijo ciljno usmerjeni ukrepi za usposabljanje že zaposlenih v industriji.

3.5.4

Da bi zagotovili uspeh zelene in digitalne preobrazbe, bi bilo treba posebno pozornost nameniti izpopolnjevanju in preusposabljanju delavcev v panogah in regijah, ki se soočajo s strukturnimi spremembami. Aktivna industrijska politika bi morala biti usmerjena zlasti v regije, ki so jih prizadele deindustrializacija in nesorazmerno izseljevanje delovno sposobnega prebivalstva, ter spodbujanje naložb v teh regijah. Poleg tega bi bilo treba razpravljati o tem, kako bi lahko ukrepe za izpopolnjevanje in preusposabljanje združili s skrajšanim delovnim časom ali nadomestilom za brezposelnost in kako bi lahko prizadetim delavcem prek podjetij za posredovanje delavcev dali priložnost za sodelovanje v ustreznih ukrepih za preusposabljanje.

3.5.5

Države članice bi bilo treba tudi spodbujati, da vzpostavijo ustrezne programe in jih vključijo v svoje nacionalne strategije za kvalifikacije.

V Bruslju, 15. junija 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) COM(2022) 46 final.

(2) COM(2022) 45 final.

(3) https://ieeexplore.ieee.org/stamp/stamp.jsp?tp=&arnumber=9063714

Top