Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Nova strategija EU za gozdove do leta 2030

(COM(2021) 572 final)

(2022/C 152/28)

Poročevalec:

Simo TIAINEN

Zaprosilo	Evropska komisija, 10. 8. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	25. 11. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	8. 12. 2021
Plenarno zasedanje št.	565
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	227/1/6

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropska komisija v novi strategiji EU za gozdove do leta 2030 zelo pravilno ugotavlja, da imajo gozdovi vsestransko vlogo ter pomemben gospodarski, socialni in okoljski potencial. Vitalnost in zdravje gozdov sta bistvenega pomena za okolje in podnebje, pa tudi za krepitev gospodarskega razvoja, ki temelji na gozdu, in blaginje ljudi. V strategiji za gozdove so sicer obravnavane gospodarske in socialne priložnosti, vendar Odbor meni, da bi morala biti ta obravnava bolj celostna. EESO tudi pogreša odgovor na vprašanje, kako plačati nekomercialne ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo gozdovi in s tem lastniki gozdov. V strategiji je opisanih nekaj pozitivnih primerov, Odbor pa poziva k resnično prepričljivi in trajnostni rešitvi za prihodnost.

1.2

Strategija za gozdove bi morala povezati različna področja politik in strategije, povezane z gozdovi in gozdnim biogospodarstvom. EESO poudarja tudi pomen sprejemanja odločitev na pravi ravni v skladu s pristojnostmi in načelom subsidiarnosti. Ker so gozdovi v EU zelo različni, ni mogoče najti enotnih rešitev za vse, zato je najbolje, da se gospodarjenje z gozdovi in njegovo načrtovanje obravnavata na nacionalni ravni, da bi prispevala k skupnim ciljem. Okvir na ravni EU je potreben za obravnavo vprašanj v zvezi z enotnim trgom ter okoljskih in podnebnih vprašanj, ki jih ni mogoče rešiti zgolj z nacionalnimi ukrepi in pogosto zahtevajo mednarodne ukrepe.

1.3

Na vseh ravneh oblikovanja politik je potrebno poglobljeno sodelovanje. EESO v zvezi s tem poudarja, da morajo biti predstavniki civilne družbe, vključno s podjetji, sindikati in okoljskimi organizacijami, tesno vključeni v nadaljnji razvoj in spremljanje strategije, in da imajo lastniki gozdov, industrija in delavci osrednjo vlogo pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi in gozdnem biogospodarstvu.

1.4

EESO poziva k skladnosti, gotovosti, stabilnosti, jasnosti in doslednosti političnega in regulativnega okvira. Bistveno je, da se ne uvedejo pobude, ki bi se prekrivale ali ki bi bile v nasprotju z obstoječimi splošno sprejetimi opredelitvami, načeli, merili, kazalniki, smernicami in shemami na področju trajnosti. Upoštevati je treba tudi načeli varstva lastnine in svobodnega podjetništva.

1.5

Zaradi številnih vprašanj z nejasnimi posledicami EESO poziva k celoviti oceni učinka strategije, da bi opredelili vpliv na tržne razmere, podeželska območja in različne potrebe po financiranju, vključno s financiranjem raziskav in inovacij, razvoja znanj in spretnosti, infrastrukture, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter izboljšanja biotske raznovrstnosti.

1.6

EESO pozdravlja, da se v strategiji ustrezna pozornost namenja prilagajanju podnebnim spremembam, saj globalno segrevanje spreminja stanje dreves in vseh organizmov ter je povezano z naravnimi nesrečami v gozdovih, kar ima usodne okoljske in gospodarske posledice. Poleg tega poudarja, da je treba celostno obravnavati vlogo gozdov in gozdnega biogospodarstva pri blaženju podnebnih sprememb, da bi našli najboljšo kombinacijo sekvestracije, shranjevanja in nadomestitve za vzpostavitev gospodarstva, ki ne bi temeljilo na fosilnih gorivih. Tako kot Komisija v strategiji za gozdove opozarja tudi na pomembnost celostnega pristopa h gospodarjenju z gozdovi in varstvu biotske raznovrstnosti.

1.7

EESO spodbuja nadaljnje raziskave povezav med podnebnimi spremembami, gozdnimi ekosistemi in gospodarjenjem z gozdovi ter poziva k sistematičnemu zbiranju in izmenjavi zanesljivih podatkov o stanju gozdov. Poudarja tudi, kako pomembne so inovacije na področjih proizvodnje trajnostne biomase, ki je odporna na podnebne spremembe, novih gozdarskih proizvodov in praks krožnega gospodarstva, ki v celoti izkoriščajo digitalne tehnologije.

1.8

Za digitalni in zeleni prehod gozdarskih dejavnosti so potrebna nova znanja in spretnosti, ki jih je treba upoštevati zlasti pri poklicnem usposabljanju ter pri organizaciji izpopolnjevanja in preusposabljanja. EESO poudarja, da je pomembno ustvarjati kakovostna delovna mesta ter delavcem v lesnem biogospodarstvu nuditi priložnosti in ustrezne delovne pogoje. Opozarja, da ima socialni dialog pomembno vlogo pri razvoju znanj in spretnosti ter zdravju in varnosti pri delu. Sodelovanje je potrebno tudi za izboljšanje ozaveščanja javnosti, zlasti mladih, o sodobnih gozdarskih dejavnostih.

1.9

Potrebno je ugodno okolje za produktivne naložbe v celotni vrednostni verigi, da se uresniči potencial gozdnega biogospodarstva za inovacije in ustvarjanje delovnih mest. EESO tudi poudarja, da je treba vlagati v infrastrukturo, olajšati logistiko in omogočiti digitalizacijo gozdarskih dejavnosti.

1.10

EESO poziva EU, naj dejavno spodbuja enake konkurenčne pogoje za evropska podjetja, ki konkurirajo na mednarodnih trgih za biogospodarstvo, in si prizadeva za okrepljeno svetovno izvajanje mednarodnih sporazumov, ki prispevajo k zaščiti in trajnostni rabi gozdov, s čimer bi prispevala k razvoju na svetovni ravni.

2.   Splošne ugotovitve: politični okvir

2.1

Z novo strategijo EU za gozdove do leta 2030 se posodablja sedanja strategija EU za gozdove iz leta 2013, da bi se upošteval najnovejši razvoj in da bi se odzvali na cilje evropskega zelenega dogovora ter dosegli sodobno, ogljično nevtralno, z viri gospodarno, konkurenčno in socialno pravično EU. EESO je že predložil svoja stališča v zvezi s poročilom o napredku predhodne strategije (1).

2.2

Gozdovi imajo pomembno vlogo pri izvajanju zelenega dogovora, saj so neločljivo povezani z različnimi gradniki dogovora, in sicer s spodbujanjem trajnostnih industrijskih, energetskih, prometnih, gradbenih in živilskih sistemov ter z bojem proti podnebnim spremembam, izgubi biotske raznovrstnosti in onesnaževanju okolja.

2.3

Gozdovi so tudi ključna tema na svetovni ravni. Poleg tega so pomembni za številne cilje trajnostnega razvoja OZN, vključno s tistimi, ki se nanašajo na življenje na kopnem, podnebne ukrepe, zmanjševanje revščine, zdravje in blaginjo, industrijo in inovacije, dostojno delo in gospodarsko rast.

2.4

Glede na večstransko vlogo in potencial gozdov v smislu gospodarskih, socialnih in okoljskih koristi Odbor meni, da je za kar največjo skupno korist pomembno razvijati vse funkcije gozdov.

2.5

Vitalnost in zdravje gozdov je bistveno ohranjati tako zaradi okolja in podnebja, kot zaradi krepitve gospodarskega razvoja, ki temelji na gozdu, in blaginje ljudi. V strategiji za gozdove so sicer obravnavane gospodarske in socialne priložnosti, vendar Odbor meni, da bi morala biti ta obravnava bolj celostna. EESO tudi pogreša odgovor na vprašanje, kako plačati nekomercialne ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo gozdovi in s tem lastniki gozdov. V strategiji je opisanih nekaj pozitivnih primerov, Odbor pa poziva k resnično prepričljivi in trajnostni rešitvi za prihodnost.

2.6

EESO meni, da bi strategija za gozdove morala povezati različna področja politik in strategije, povezane z gozdovi in gozdnim biogospodarstvom. Za to bo potrebno večsektorsko sodelovanje, ki bo zajemalo politike na področju raziskav, inovacij, industrije, zaposlovanja in obdavčitve, pa tudi okoljske in podnebne politike ter razvoj podeželja kot razsežnost kmetijske politike.

2.7

EESO poudarja tudi pomen sprejemanja odločitev na pravi ravni v skladu s pristojnostmi in načelom subsidiarnosti. Na splošno velja, da vprašanja v zvezi z enotnim trgom zahtevajo odločne ukrepe na ravni EU. Okvir na ravni EU je potreben tudi za obravnavo vprašanj v zvezi z enotnim trgom ter okoljskih in podnebnih vprašanj, ki jih ni mogoče rešiti zgolj z nacionalnimi ukrepi in pogosto zahtevajo mednarodne ukrepe.

2.8

Nasprotno je za gospodarjenje z gozdovi in njegovo načrtovanje bolje, da se obravnavata na nacionalni ravni, da bi prispevala k skupnim ciljem. Zato EESO meni, da sta vključevanje in podpora držav članic ključna za izvajanje strategije. Nacionalni strateški načrti za gozdove imajo pri tem bistveno vlogo, med drugim z upoštevanjem podnebnih vidikov in vidikov biotske raznovrstnosti ter opredelitvijo možnosti za finančna nadomestila za nekomercialne ekosistemske storitve gozdov. Glede na to, da se gozdovi po EU močno razlikujejo, ni enotnih rešitev. Pomen gozdov v nacionalnih gospodarstvih držav članic je prav tako različen in enako velja za lastništvo gozdov, ki so lahko v lasti subjektov javnega sektorja ter velikih zasebnih podjetij in vlagateljev, ali pa majhnih družinskih kmetij.

2.9

EESO meni, da je pomembno izmenjevati dobro prakso med državami članicami in razvijati sodelovanje med Komisijo in državami članicami, ki bo namesto na novih uradnih organih temeljilo na revidiranih delovnih praksah. EESO tudi poudarja, da morajo predstavniki civilne družbe, vključno s podjetji, sindikati in okoljskimi organizacijami, tesno sodelovati pri nadaljnjem razvoju in spremljanju strategije, pri čemer izpostavlja osrednjo vlogo lastnikov gozdov, industrije in delavcev pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi in gozdnem biogospodarstvu. Za izvajanje strategije so nujne naložbe v krepitev zmogljivosti deležnikov in pristojnih organov.

2.10

Glede na ključno vlogo zasebnih lastnikov gozdov in podjetij je treba v celoti upoštevati varstvo lastnine in svobodno podjetništvo. Na splošno ni mogoče nadzorovati ponudbe proizvodov, izbire surovin ali poslovnih praks, lahko pa se določijo znanstveno utemeljeni in tehnološko nevtralni okvirni pogoji, v katerih lahko akterji biogospodarstva uvajajo inovacije, vlagajo in poslujejo. To velja na primer za uporabo kaskadnega načela, ki mora biti tržno zasnovana.

2.11

EESO poziva k skladnosti, gotovosti, stabilnosti, jasnosti in doslednosti političnega in regulativnega okvira, da se upoštevajo dolgi naložbeni cikli številnih dejavnosti na področju biogospodarstva. Bistveno je, da se ne uvedejo pobude, ki bi se prekrivale ali ki bi bile v nasprotju s splošno sprejetimi opredelitvami, načeli, merili, kazalniki, smernicami in shemami na področju trajnosti. Poleg tega se je treba pri vseh pobudah izogibati pretirani birokraciji, kot je zbiranje različnih podatkov in poročanje.

2.12

Po mnenju EESO je bistveno, da se pri nadaljnjem delu skrbno obravnavajo in v celoti upoštevajo zgornja načela glede ravni odločanja, lastništva, stabilnosti, skladnosti in preprečevanja prekrivanja. To velja zlasti za pobude glede sistema spremljanja, kazalnikov in pragov za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, shem certificiranja „sonaravnosti“ in meril za trajnostno financiranje, povezanih z gozdovi.

2.13

Na splošno so učinki strategije nejasni, nekatere pobude, ki izhajajo iz nje, pa bi lahko oslabile vrednostne verige, ki temeljijo na gozdovih, in ogrozile delovna mesta, še posebej na podeželskih območjih, saj bi omejile trajnostno sečnjo. EESO zato poziva, naj se izvede celovita ocena učinka strategije, da se ocenijo njene kumulativne gospodarske, socialne in okoljske posledice. To je potrebno tudi za ugotavljanje različnih potreb po financiranju, med drugim za raziskave in inovacije, razvoj znanj in spretnosti, infrastrukturo, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter zaščito in krepitev biotske raznovrstnosti.

3.   Posebne ugotovitve: vloga gozdov pri podnebnih spremembah in biotski raznovrstnosti

3.1

Gozdovi imajo pomembno vlogo pri naravnih procesih: pri nadzoru ciklov ogljika, vode in hranil, pri nastajanju prsti in pri ohranjanju biotske raznovrstnosti. Po drugi strani pa so gozdovi izjemno občutljivi na vplive podnebnih sprememb.

3.2

V EU sta se skupna površina gozdov in površina zaščitenih gozdov v zadnjih desetletjih povečali, prirast lesa presega sečnjo, gozdovi pa so pomemben ponor ogljika (2). Nasprotno se krčenje gozdov na svetovni ravni – zlasti na tropskih območjih – nadaljuje, zaradi česar se ti gozdovi spreminjajo v vir emisij, poleg tega pa to znatno prispeva k izgubljanju biotske raznovrstnosti (3). EESO zato poudarja, da je treba upoštevati tudi vlogo gozdov na svetovni ravni, in poziva EU, naj dejavno spodbuja svetovno izvajanje mednarodnih sporazumov, ki prispevajo k zaščiti in trajnostni rabi gozdov.

3.3

Gozdovi in gozdno biogospodarstvo imajo pri blaženju podnebnih sprememb več vlog, tako s sekvestracijo in shranjevanjem ogljika kot z nadomeščanjem fosilnih surovin, energije in proizvodov. Zato med različnimi ukrepi obstajajo sinergije in kompromisi (4). EESO zato poudarja, da je treba pri iskanju najbolj trajnostnih rešitev za vzpostavitev gospodarstva, ki ne bo temeljilo na fosilnih gorivih, celostno upoštevati vse te mehanizme.

3.4

Pri sekvestraciji ogljika ne gre le za gozdna zemljišča, temveč predvsem za gozdni prirast in močno fotosintezo. Zato so poleg pogozdovanja in ponovnega pogozdovanja za izkoriščanje potenciala gozdov kot ponora ogljika bistveni aktivno gospodarjenje, raba in obnova gozdov.

3.5

Vloga gozdov pri shranjevanju ogljika je tudi večstranska, saj ogljik ni shranjen le v drevesih in tleh, temveč tudi v lesnih proizvodih. Dolgotrajni lesni proizvodi, kot so stavbe in visokokakovostno pohištvo, so v tem smislu najučinkovitejši. Tudi kratkotrajni lesni proizvodi obdržijo vsebnost ogljika, pod pogojem, da se reciklirajo. Poleg tega se z uporabo obnovljivih surovin iz gozdov namesto fosilnih surovin izognemo sproščanju ogljika iz fosilnih zalog.

3.6

EESO tudi poziva k temeljiti obravnavi občutljivosti gozdov na podnebne spremembe in potrebi po prilagajanju, saj se zaradi segrevanja spreminjajo pogoji za drevesa in vse organizme, spremljajo pa ga tudi naravne nesreče v gozdovih, ki jih povzročajo pogostejša suša, požari, nevihte in škodljivci. Po drugi strani pa gozdovi prispevajo k prilagajanju na podnebne spremembe, saj ščitijo pred erozijo, plazovi in poplavami.

3.7

Gozdovi, tudi tisti, s katerimi se gospodari, so poleg tega ključni za biotsko raznovrstnost, saj so habitati večine kopenske biotske raznovrstnosti. Biotsko raznovrstnost je mogoče ohraniti na različne načine: z varovanjem ogroženih vrst, vzpostavljanjem zavarovanih območij, kjer so človeške dejavnosti omejene ali popolnoma prepovedane, ali z izvajanjem praks gospodarjenja z gozdovi, ki omogočajo, da se ob družbeno-gospodarski rabi gozdov ohrani tudi biotska raznovrstnost.

3.8

Glede na to, da se z večino gozdov gospodari, EESO poudarja pomen celostnega pristopa h gospodarjenju z gozdovi in varstvu biotske raznovrstnosti, kar omogoča združevanje številnih funkcij gozdov. Odbor priznava tržne in prostovoljne ukrepe za zaščito biotske raznovrstnosti in sekvestracijo ogljika, ki jih izvajajo lastniki gozdov, in podpira raziskovanje in razvoj shem dobropisov za take ukrepe.

3.9

Zmogljivost gozdov za sekvestracijo ogljika in njihova biotska raznovrstnost se med državami članicami zelo razlikujeta. Razlike so deloma povezane z različnimi naravnimi pogoji, deloma pa izhajajo iz načina gospodarjenja in rabe gozdov skozi čas. Posledično se potrebe po zaščiti in obnovi gozdov znotraj EU razlikujejo, kar je treba upoštevati pri določanju gozdov, ki jih je treba obnoviti ali zaščititi.

3.10

EESO spodbuja nadaljnje raziskave fizikalnih, kemičnih in bioloških procesov v gozdovih ter povezav med podnebnimi spremembami, gozdnimi ekosistemi in človeškimi dejavnostmi, da bi gospodarjenje z gozdovi imelo zanesljivo znanstveno podlago. Pomembno je tudi sistematično spremljati in deliti podatke o stanju gozdov, pri čemer je treba v celoti izkoristiti digitalna orodja in sisteme, hkrati pa zagotoviti ustrezno varstvo in zanesljivost podatkov.

3.11

EESO podpira pobudo o zasaditvi 3 milijard dreves kot praktičen predstavitveni projekt, ki vključuje ustrezno načrtovanje območij in vrst, dodelitev človeških in finančnih virov, sajenje, gospodarjenje in natančno spremljanje razvoja in rezultatov. To pogozdovanje ne sme privesti do konkurence z rabo zemljišč za proizvodnjo hrane ali do zanemarjanja potrebe po ohranjanju odprte pokrajine na nekaterih mestih.

4.   Posebne ugotovitve: gospodarska in družbena vloga gozdov

4.1

Gozdovi zadovoljujejo najrazličnejše vsakodnevne potrebe, saj dajejo surovine za industrijske in potrošniške proizvode, prostor za rekreacijo in zdravo hrano za neposredno uporabo v gospodinjstvih. Imajo torej bistveno vlogo tako v lesnem kot v nelesnem biogospodarstvu ter prispevajo k zdravju in dobremu duševnemu počutju.

4.2

Gozdno biogospodarstvo se opira na raznolike vrednostne verige, ki zajemajo lastnike gozdov in raznovrstne industrijske panoge in storitve, od upravljavcev gozdnih strojev in prevoznikov do lesnopredelovalnih podjetij in lokalnih mikropodjetij, zadrug ter malih in srednjih podjetij do velikih mednarodnih gospodarskih družb. Zato gozdno biogospodarstvo nudi delovna mesta na številnih področjih in na različnih lokacijah, kar je zelo pomembno za podeželje.

4.3

Večina okroglega lesa v EU se uporablja kot industrijska surovina (hlodi in celuloza), medtem ko je uporaba lesa za gorivo med državami članicami zelo različna (5). Razen v primeru tiskarskega papirja naj bi svetovno povpraševanje po tradicionalnih in novih lesnih proizvodih naraslo. EESO priporoča, naj norme in standardi ne ovirajo uporabe lesnih proizvodov in gradnje z lesom, temveč ju spodbujajo. Hkrati je treba potrošnike z ustreznim označevanjem pravilno obveščati, katere druge materiale razen lesa vsebujejo proizvodi.

4.4

Trenutne dobre prakse kažejo, da se različne vrste dreves in različni deli drevesa uporabljajo za namene in proizvode, ki jim najbolj ustrezajo, in na ta način ustvarijo največjo dodano vrednost brez tratenja naravnih virov. Veliko energije iz gozdov se proizvaja z redčenjem, iz ostankov sečnje ali stranskih proizvodov, ki nastanejo pri obdelavi lesa. Tovarne celuloze so dober primer obratov, ki proizvajajo elektriko in toploto kot stranski proizvod. Poleg tega se stranski proizvodi in ostanki uporabljajo kot surovine v obstoječih industrijskih procesih in vse pogosteje za nove bioproizvode.

4.5

EESO poudarja, da je pomembno intenzivno razvijati tehnologije in rešitve za proizvodnjo biomase, ki bo trajnostna in odporna na podnebne spremembe, ter energetsko učinkovitost in gospodarnost z materiali, poleg tega pa je treba razvijati prakse krožnega gospodarstva v vrednostnih verigah, ki temeljijo na gozdarstvu. Digitalne tehnologije, vključno z umetno inteligenco, imajo velik potencial za podporo razvoju in optimizaciji gospodarjenja z gozdovi, industrijskim procesom, logistiki in interakciji med partnerji v dobavni verigi.

4.6

Najbolj daljnosežne inovacije ustvarjajo nove materiale in proizvode, vključno z biokemikalijami, naprednimi biogorivi in tekstilnimi vlakni, med katerimi so tudi proizvodi v majhnih količinah z visoko dodano vrednostjo. Ker se razvoj novih proizvodov pogosto izvaja v okviru sedanje proizvodnje, tradicionalne proizvodne enote ustvarjajo nove poslovne ekosisteme, ki vključujejo najrazličnejša podjetja, zlasti mala in srednja.

4.7

Razvoj znanj in spretnosti je eden od pogojev za digitalni in zeleni prehod gozdarskih dejavnosti. Poleg tega je nujen za to, da ne bo nihče zapostavljen. Nove potrebe po znanjih in spretnostih je treba upoštevati pri poklicnem usposabljanju in univerzitetnem izobraževanju, pa tudi pri organizaciji izpopolnjevanja in preusposabljanja. Poleg tega so potrebne praktične svetovalne storitve za pomoč podjetjem, zlasti malim, pri izpolnjevanju novih zahtev.

4.8

EESO poudarja, da ima socialni dialog pomembno vlogo pri razvoju znanj in spretnosti ter zdravju in varnosti pri delu. Dodeljevanje sredstev iz ESF+ za izboljšanje kakovostnih delovnih mest in ustreznih delovnih pogojev v lesnem biogospodarstvu bi lahko pomagalo preprečiti revščino in zmanjšati odseljevanje s podeželja. Zmanjšanje revščine pripomore tudi k zmanjšanju nezakonite sečnje, zlasti za kurjavo.

4.9

Ker na delovnih mestih, povezanih z gozdarstvom, prevladujejo moški in ker je povprečna starost ljudi na teh delovnih mestih razmeroma visoka, je pomembno, da se v sektor privabi več delavk in podjetnic, pa tudi mladih. To bo mogoče le s sodelovanjem za razvoj ugleda gozdarstva in industrijskih panog, ki temeljijo na gozdu, ter za večjo osveščenost javnosti o priložnostih, ki jih ponuja sodobno biogospodarstvo. Potrebna je tudi dobra komunikacija z družbo o načinih in pogojih za izboljšanje vitalnosti in odpornosti gozdov.

4.10

Za uresničitev potenciala gozdnega biogospodarstva za inovacije in ustvarjanje delovnih mest je potrebno ugodno okolje za produktivne naložbe v vseh vrednostnih verigah. EESO prav tako poudarja potrebo po ustrezni infrastrukturi, tudi na podeželju. Za gozdno biogospodarstvo je potrebna prometna infrastruktura, ki ustreza logističnim potrebam gozdarstva ter proizvodnji in distribuciji bioproizvodov, ki temeljijo na gozdu. Ustrezna digitalna infrastruktura je še en bistven pogoj za sodobno biogospodarstvo.

4.11

EESO spodbuja države članice, naj za krepitev gozdnega biogospodarstva uporabijo sredstva EU in nacionalna sredstva, vključno s sredstvi za razvoj podeželja. Izogibati se je treba shemam podpore, ki ovirajo ali izkrivljajo trge biogospodarstva, pri tem pa se je treba posebej posvetiti obstoječim subvencijam in spodbudam za kurjenje lesa.

4.12

Podjetja EU potrebujejo tudi konkurenčno tržno okolje, da lahko izvažajo trajnostne proizvode in rešitve, ki temeljijo na gozdu, na mednarodne trge in uspešno konkurirajo uvozu iz držav zunaj EU. EESO poziva EU, naj spodbuja enaka pravila na mednarodnih trgih za biogospodarstvo ter izkoristi vseevropska in mednarodna partnerstva ter tuje trgovinske sporazume za promocijo svojih podnebnih ciljev in trajnostne rabe gozdov zunaj EU.

---

(1)  Mnenje EESO o poročilu Evropske komisije o strategiji EU za gozdove, (UL C 47, 11.2.2020, str. 87).

(2)  https://forest.eea.europa.eu/news/summary-for-policy-makers-state-of-europe2019s-forests-2020

(3)  http://www.fao.org/state-of-forests/en/

(4)  https://ec.europa.eu/jrc/en/science-update/forest-based-bioeconomy-and-climate-change-mitigation-trade-offs-and-synergies

(5)  https://ec.europa.eu/eurostat/documents/3217494/12069644/KS-FK-20-001-EN-N.pdf/a7439b01-671b-80ce-85e4-4d803c44340a?t= 1608139005821