Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 52021AE3947

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma (COM(2021) 555 final – 2021/0200(COD))

EESC 2021/03947

UL C 152, 6.4.2022, p. 189–191 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

6.4.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 152/189

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma

(COM(2021) 555 final – 2021/0200(COD))

(2022/C 152/31)

Poročevalec:

Veselin MITOV

Soporočevalec:

Udo HEMMERLING

Zaprosili

Evropski parlament, 13. 9. 2021

Svet, 17. 9. 2021

Pravna podlaga

člen 304 in člen 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost

strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

25. 11. 2021

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

8. 12. 2021

Plenarno zasedanje št.

565

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

220/4/8

1.   Sklepi in priporočila

1.1

 Evropski ekonomsko-socialno odbor (EESO) pozdravlja predlog Komisije za spremembo uredbe o porazdelitvi prizadevanj (Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Svata (1) o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice), da bi se njen prispevek uskladil z uresničevanjem večjih ambicij za leto 2030, kar je cilj evropskega zelenega dogovora in za kar so v okviru preostalega svežnja „Pripravljeni na 55“ sprejeti konkretni ukrepi.

1.2

 Čeprav so večje ambicije v zvezi s cilji EU glede zmanjšanja emisij spodobne v primerjavi z ostalim svetom, pa ta okrepljena prizadevanja morda ne bodo zadostovala, da bo to bogato gospodarstvo, ki je eden od zgodovinsko največjih povzročiteljev emisij, bistveno prispevalo k scenariju segrevanja za največ 1,5 oC do konca stoletja, tudi glede na dramatično napoved iz nedavno objavljenega šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (2021) (2). Zato je nujno doseči cilj zmanjšanja za 55 % na ravni EU do leta 2030, pri čemer so bistvena prizadevanja držav članic. EESO zato priznava, da so ambiciozni in zavezujoči cilji iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj za države članice ključnega pomena.

1.3

 Visoka raven podnebnih ambicij v celotnem svežnju „Pripravljeni na 55“ je torej nesporna. Pri tem pa so lahko distribucijski učinki teh potrebnih podnebnih ukrepov znatni (tako med državami članicami kot znotraj njih) in jih je zato treba ustrezno obravnavati.

1.4

 EESO se zato strinja s stališčem, da je treba za čim večjo pravičnost in stroškovno učinkovitost upoštevati razlike med državami članicami. Za pravično in resnično stroškovno učinkovitost bi morali pri izračunih porazdelitve prizadevanj v najboljšem primeru upoštevati oba vidika hkrati in cilje določiti tako, da bodo relativni stroški zmanjšanja emisij v razmerju do BDP enaki za vse države. EESO meni, da je za odpravo pomanjkljivosti pri porazdelitvi prizadevanj ključna vloga mehanizmov prilagodljivosti, ki jim je treba nameniti posebno pozornost.

1.5

 Vključevanje bi moralo potekati tako, da bi se okrepil napredek pri doseganju dolgoročne podnebne nevtralnosti, zato je treba upoštevati zmanjšanje emisij in sekvestracijo ogljika, pa tudi izzive v zvezi s prilagajanjem in prehransko varnostjo.

1.6

 Glede vzpostavitve i novega sistema trgovanja z emisijami za cestni promet in stavbe EESO podpira sedanji predlog Komisije, da ta sektorja ostaneta vključena v področje uporabe uredbe o porazdelitvi prizadevanj tudi po vzpostavitvi novega sistema. Ugotavlja tudi, da se bo zmanjšanje emisij zaradi trgovanja z emisijami v teh sektorjih upoštevalo pri prizadevanjih držav članic za izpolnitev obveznosti iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj. Poudarja, da morajo Komisija in države članice usklajeno in pregledno obravnavati povezavo med obema sistemoma.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

 Namen tega predloga kot del svežnja „Pripravljeni na 55“, ki ga je Evropska komisija predstavila 14. julija 2021, je spremeniti uredbo o porazdelitvi prizadevanj, da bi se njen prispevek uskladil z doseganjem cilja 55-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030 v skladu z evropskimi podnebnimi pravili. Skupno zmanjšanje emisij bi se moralo povečati za približno 11 odstotnih točk glede na cilj 29-odstotnega zmanjšanja iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj za leto 2030, ki je bil določen leta 2018. EESO v tem mnenju izraža svoje stališče o predlagani uredbi o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju od 2021 do 2030.

2.2

 Predlog uredbe o porazdelitvi prizadevanj sodi v okvir izvajanja zaveze EU, da do leta 2030 zmanjša emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi z letom 1990. V skladu s predlogom Komisije je treba do leta 2030 zmanjšati emisije za 61 % v sektorjih, vključenih v obstoječi sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS), za 43 % v predlaganem ločenem ETS za promet in stavbe ter za 40 % v drugih sektorjih (zunaj ETS) v primerjavi z letom 2005.

2.3

 Predlagana uredba velja za cestni promet in stavbe, ki bi bili vključeni v ločen sistem trgovanja z emisijami, kot je navedeno v svežnju „Pripravljeni na 55“, pa tudi za domačo plovbo EU ter za sektorje in dejavnosti, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, kot so kmetijstvo in odpadki. EESO podpira predlog Komisije, da se ohrani uredba o porazdelitvi prizadevanj za navedene sektorje. V skladu z oceno učinka, ki jo je opravila Komisija, se pričakuje, da bodo ti sektorji tako dosegli potrebno zmanjšanje emisij in da se bo (razširjen) sistem trgovanja z emisijami obravnaval kot dodatna podpora za doseganje višjih ciljev za leto 2030. V oceni učinka je tudi poudarjeno, da bo treba za povečanje nacionalnih ciljev v skladu z uredbo o porazdelitvi prizadevanj ponovno preučiti načeli pravičnosti in stroškovne učinkovitosti. Zato bodo morda potrebni dopolnilni instrumenti (tržni in regulativni) za sektorje s togimi trgi (nezadosten dostop do cenovno dostopnih nizkoogljičnih rešitev), v katerih je prebivalstvo (zlasti skupine z nizkimi dohodki) neposredno prizadeto. Ohranjanje teh sektorjev znotraj okvira regulativnih možnosti držav članic, ki delujejo v skladu z uredbo o porazdelitvi prizadevanj, zagotavlja doseganje želenih rezultatov ter lahko zagotovi boljšo zaščito in pravičnost. EESO zato podpira sedanji predlog Komisije, da ti sektorji ostanejo vključeni v področje uporabe uredbe o porazdelitvi prizadevanj tudi po vzpostavitvi novega sistema trgovanja z emisijami za cestni promet in stavbe. Poudarja, da morajo Komisija in države članice usklajeno in pregledno obravnavati povezavo med obema sistemoma.

2.4

 Komisija predlaga, da se ohranijo diferencirani nacionalni cilji zmanjšanja emisij, saj bi se tako upoštevali načeli pravičnosti in stroškovne učinkovitosti, h katerima je pozval Evropski svet. Revidirani cilji zmanjšanja emisij toplogrednih plinov posameznih držav članic v sektorjih iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj za leto 2030 se v primerjavi z ravnmi iz leta 2005 gibljejo od 10 % do 50 %. EESO odločno podpira zamisel, da bi morale države članice z najboljšimi gospodarskimi možnostmi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov storiti sorazmerno več, razmisliti pa bi bilo treba tudi o stroškovno učinkovitem potencialu za zmanjšanje emisij, k čemur bi lahko znatno prispevali mehanizmi prilagodljivosti.

2.5

 Kar zadeva mehanizme prilagodljivosti, bi bilo treba uporabiti tudi prilagodljivost med državami članicami in prilagodljivost v daljšem časovnem obdobju bodisi s pomočjo bank ali s posojili, pri tem pa upoštevati različne zmožnosti in zmogljivosti držav članic, stroškovno učinkovite rešitve in učinek gospodarskih ciklov.

2.6

 Komisija predlaga tudi nadaljnje izvajanje sistema prilagodljivosti, ki državam članicam omogoča, da dodeljene emisije v določenem obdobju prenesejo na druge države, ter nove prilagodljivosti, ki sektorjem v okviru porazdelitve prizadevanj omogoča iskanje kompromisnih rešitev s sektorjema ETS in LULUCF.

2.7

 V predlaganem svežnju „Pripravljeni na 55“ sta obravnavani tudi spremljanje toplogrednih plinov in poročanje o njih, vključno s pravili za obračunavanje za rabo zemljišč in gozdarstvo.

3.   Posebne ugotovitve

3.1

 Komisija v predlogu upravičeno upošteva načeli pravičnosti in stroškovne učinkovitosti. EESO se strinja, da je treba v ta namen upoštevati razlike med državami članicami. Gre za razlike v posebnih značilnostih in izhodiščih držav članic ter v njihovem gospodarskem potencialu za zmanjšanje emisij.

3.2

 EESO poudarja, da bi bilo treba – ob upoštevanju nacionalnih ciljev zmanjšanja emisij ter načinov za njihovo pravično in stroškovno učinkovito uresničevanje – sedanje državne subvencije za proizvodnjo in porabo energije iz fosilnih goriv ukinjati postopno in preudarno.

3.3

 EESO pri tem opozarja, da se s predlaganim pristopom pravičnost in stroškovna učinkovitost obravnavata ločeno. Da bi dosegli najbolj učinkovit rezultat na ravni EU s pravično in resnično stroškovno učinkovitostjo, bi bilo treba v najboljšem primeru v izračunih celovito upoštevati oba vidika v vseh državah članicah.

3.4

 Komisija za rabo zemljišč in gozdarstvo – to je tema za ločen predlog, ki pa se deloma nanaša tudi na druge sektorje – predlaga, naj bodo emisije in odvzemi, izračunani v skladu s pravili za obračunavanje, v vseh državah članicah uravnoteženi. Z vključitvijo ponorov ogljika v cilj EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 bi se neto odvzemi toplogrednih plinov v sektorju LULUCF povečali na 310 milijonov ton. EESO meni, da je povečanje ambicij nujno, vendar opozarja, da odvzemov ogljika ne bi smeli obravnavati kot mehanizma za izravnavo zmanjševanja emisij v drugih sektorjih.

3.5

 EESO meni, da je potreben učinkovit in pregleden sistem za spremljanje rezultatov prilagodljivosti. Zato bi bilo treba okrepiti sedanji okvir spremljanja, ki deluje v obliki registra, vzpostavljenega z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/1124 (3), da bi bili podatki o transakcijah, vključno z uporabo prilagodljivosti, v celoti dostopni javnosti (4).

3.6

 V zvezi z nacionalnimi cilji zmanjšanja emisij EESO spodbuja Komisijo, naj preuči, katere značilnosti držav članic poleg zgolj BDP na prebivalca bi bilo treba upoštevati pri določanju nacionalnih ciljev (npr. ogljična intenzivnost, ranljive regije), tudi z vidika podpore prek mehanizma EU za okrevanje in odpornost.

V Bruslju, 8. decembra 2021

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1)  Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).

(2)  IPCC (2021): Summary for Policymakers. V: Climate Change 2021: The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Sixth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (Povzetek za oblikovalce politik, Podnebne spremembe v letu 2021: Fizikalna znanstvena podlaga, prispevek delovne skupine I k šestemu ocenjevalnemu poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe) [MassonDelmotte, V., P. Zhai, A. Pirani, S.L. Connors, C. Péan, S. Berger, N. Caud, Y. Chen, L. Goldfarb, M.I. Gomis, M. Huang, K. Leitzell, E. Lonnoy, J.B.R. Matthews, T.K. Maycock, T. Waterfield, O. Yelekçi, R. Yu, in B. Zhou (ur.)], Cambridge University Press.

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1124 z dne 13. marca 2019 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2019/1122 glede delovanja registra Unije na podlagi Uredbe (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 177, 2.7.2019, str. 66).

(4)  Trenutno so podatki o transakcijah, vključno z uporabo prilagodljivosti, na voljo javnosti (evidenca transakcij Evropske unije). Poleg tega Komisija vsako leto pripravi poročilo o napredku na področju podnebnih ukrepov, v katerem poroča o skladnosti z vso podnebno zakonodajo EU.

Top