Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2018/841 glede področja uporabe, poenostavitve pravil o skladnosti, določitve ciljev držav članic za leto 2030 in zaveze skupnemu doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2035 v sektorju rabe zemljišč, gozdarstva in kmetijstva ter Uredbe (EU) 2018/1999 glede izboljšanja spremljanja, poročanja, spremljanja napredka in pregleda

(COM(2021) 554 final)

(2022/C 152/32)

Poročevalec:

Anastasis YIAPANIS

Zaprosilo	Evropski parlament, 13. 9. 2021 Svet, 17. 9. 2021
Pravna podlaga	člen 304 in člen 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	25. 11. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	8. 12. 2021
Plenarno zasedanje št.	565
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	145/1/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) dejavno sodeluje v boju proti podnebnim spremembam in se vsekakor strinja, da je treba uvesti učinkovite in takojšnje ukrepe. Potrebna so skupna prizadevanja tako javnih kot zasebnih subjektov, da bodo državljani in lokalne skupnosti dejavno sodelovali pri teh ukrepih, jih podpirali in prevzeli odgovornost zanje, ter za pridobivanje dodatnih finančnih sredstev za podporo prehodu na nizkoogljično gospodarstvo.

1.2

Evropo so prizadeli gozdni požari in poplave brez primere, ki so sovpadli z rekordnimi sušami in vročinskimi valovi. Zmožnost EU, da obvladuje in gasi požare, ter odpornost proti intenzivnim padavinam, poplavam in sušam se lahko s pametnim in trajnostnim upravljanjem voda močno izboljšata.

1.3

Podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti so prepletene in jih je treba obravnavati skupaj. Ukrepati je treba proti izginjanju habitatov, onesnaževanju, prekomernemu izkoriščanju in širjenju invazivnih vrst, da se ohranijo naravni ekosistemi in da sektorji, ki izkoriščajo zemljišča, izpolnijo svojo ključno družbeno in gospodarsko vlogo.

1.4

Države članice bi morale zasnovati zakonodajne okvire, ki bodo spodbujali kmete in upravljavce gozdov k uporabi novih trajnostnih poslovnih modelov za spodbujanje biotske raznovrstnosti, izvajanje pravil krožnega gospodarstva in ustvarjanje trajnostne prakse v proizvodnji biomase. EESO poziva k nacionalnim programom za obnovo kakovostnih mokrišč in meni, da bi bilo treba emisije iz mokrišč obračunavati takoj, ko bo to mogoče, in ne šele od leta 2026.

1.5

Ker je blažitev podnebnih sprememb svetovni izziv, EESO meni, da je treba prizadevanja EU dopolniti z učinkovitimi usmerjenimi zunanjimi razpravami o takojšnjem sodelovanju celega sveta, pravični porazdelitvi bremen in pošteni konkurenci.

1.6

EESO poziva k širokemu spodbujanju in podpori trajnostnih kmetijskih praks, kot so kolobarjenje, predelava organskih odpadkov, precizno kmetovanje, permakultura itd. Z zemljišči je treba skrbno gospodariti v vseh državah članicah, pri tem pa vzdrževati pravo razmerje med konkurenčnostjo in trajnostnostjo ter najti možnosti financiranja, ki je potrebno. EESO pozdravlja, da namerava Komisija predlagati regulativni okvir za odvzeme ogljika v kmetijskem sektorju.

1.7

Energija iz lesne biomase in druge vrste bioenergije imajo zelo pomembno vlogo in treba bi si bilo prizadevati za njeno uporabo, če se bo biomasa proizvajala trajnostno. Uvoz biomase pa je povezan s specifičnimi tveganji, ki jih zakonodajni okvir EU ne zajema. Trgovinska politika EU bi morala pomagati preprečevati uvoz biomase, zaradi katere prihaja do krčenja gozdov v državah izvora.

1.8

EESO pozdravlja predlog Komisije, naj se leta 2025 izvede celovita ocena podatkov iz nacionalnih evidenc, saj analiza podatkov v glavnem temelji na nacionalnih evidencah gozdov, ki niso povezane ter so včasih nepopolne ali netočne.

1.9

Potrebni so programi za strokovno izpopolnjevanje in preusposabljanje podjetnikov in delavcev, da bi jim omogočili dostop do najnovejših razpoložljivih tehnologij ter digitalnih znanj in spretnosti, ki izboljšujejo trajnost. Socialni partnerji in ustrezne organizacije civilne družbe bodo imeli pomembno vlogo ter jih je treba vključiti v fazi načrtovanja in izvajanja svežnja „Pripravljeni na 55“.

1.10

Projekte raziskav in razvoja na področju trajnostnega kmetovanja in proizvodnje lesne biomase je treba podpreti. EESO poziva k prilagojenemu podpornemu zakonodajnemu okviru za mala in srednja podjetja ter poziva države članice, naj razmislijo o oblikovanju davčnih spodbud za lažji prehod.

1.11

EESO je tudi zaskrbljen, ker se socialna razsežnost izvajanja evropskega zelenega dogovora ne upošteva v celoti. Posebno pozornost je treba nameniti regijam, sektorjem, delavcem in državljanom, ki se bodo morali spopasti z največjimi izzivi.

2.   Ozadje in uvod

2.1

V načrtu za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030 (1), sprejetem septembra 2020, so določeni novi, ambicioznejši cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za najmanj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 do leta 2030, medtem ko je bilo prej dogovorjeno neto zmanjšanje za najmanj 40 %. Sveženj „Pripravljeni na 55“ (2), objavljen julija 2021, zajema 13 zakonodajnih predlogov, katerih cilj je revidirati sedanjo podnebno zakonodajo, vključno z uredbo o LULUCF iz leta 2018 (3), ter zagotoviti pravičen, konkurenčen in učinkovit zeleni prehod do leta 2030 in po njem.

2.2

Zemljišča družbam dajejo hrano in krmo, pa tudi surovine za gospodarstvo, ki temelji na rabi biomase (vlakna in les za papir, tekstil, gradbeni material in biogoriva), so habitati za biotsko raznovrstnost in imajo znatno zmogljivost za sekvestracijo ogljika iz ozračja. Obenem kmetijske in gozdarske dejavnosti ustvarjajo emisije toplogrednih plinov. Področje uporabe uredbe o LULUCF se razširja, tako da ne bo zajemalo le gozdov, temveč vse rabe zemljišč (od leta 2031 vključno s kmetijskim sektorjem), določajo pa se tudi zavezujoče zaveze za vse države članice, da bi upoštevale „pravilo o nepresežku emisij“. To bi bilo treba uresničiti z uvedbo zakonodajnih ukrepov v sektorju, ki bi obračunane emisije iz rabe zemljišč v celoti izravnali z enakovredno obračunanim odvzemom CO2 iz ozračja. Predlagan je tudi nov evropski proces upravljanja, katerega cilj je izboljšati natančnost spremljanja izračunavanja emisij in odvzemov v državah članicah.

2.3

Države članice morajo v bistvu poskrbeti, da v obdobju 2021–2025 emisije iz sektorjev LULUCF ne bodo presegale odvzemov, do leta 2030 doseči skupne neto odvzeme v višini vsaj 310 milijonov ton CO2, do leta 2035 pa podnebno nevtralnost v vseh sektorjih zemljišč ter po tem dosegati negativne številke.

2.4

Vendar bodo države članice dolžne predložiti celovite načrte za blažitev za vse sektorje zemljišč ter se jih spodbuja, naj za spremljanje uporabljajo napredne digitalne tehnologije, vključno z opazovanji na podlagi daljinskega zaznavanja, ki so na voljo v okviru programa Copernicus (obsežni satelitski posnetki v visoki ločljivosti), in podatke, zbrane v okviru skupne kmetijske politike (SKP). Poleg tega se z uredbo uvaja možnost trgovanja med državami članicami, ki jih bo spodbujala, da si prizadevajo za odvzem celo več CO2, kot je določeno v njihovih ciljih.

2.5

Sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) lahko prispeva k blažitvi podnebnih sprememb z ohranjanjem in povečevanjem ponorov in zalog ogljika. Komisija predlaga politike, s katerimi bi pomagala upravljavcem gozdov zagotavljati več podnebnih koristi pri proizvodnji lesnih proizvodov ter kmete spodbujala k uporabi podnebju prijaznih in trajnostnih kmetijskih praks.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Evropska civilna družba dejavno sodeluje v boju proti podnebnim spremembam in se vsekakor strinja, da je treba uvesti učinkovite in takojšnje ukrepe. EESO meni, da so potrebna skupna prizadevanja tako javnih kot zasebnih subjektov za ozaveščanje o nujnosti takojšnega ukrepanja, skrb, da bodo državljani in lokalne skupnosti dejavno sodelovali pri teh ukrepih in prevzeli odgovornost zanje, ter pridobitev dodatnih finančnih sredstev, s katerimi se bo podprl prehod na nizkoogljično gospodarstvo. EU ne more več zapravljati časa z dolgotrajnimi razpravami.

3.2

Sektor LULUCF je neto odvzeme CO2 zmanjšal za petino (4), zlasti zaradi večje sečnje in ker ni bilo ustreznih spodbud. Poleg tega so Evropo prizadeli gozdni požari in poplave brez primere, ki so sovpadli z rekordnimi sušami in vročinskimi valovi. Gozdovi so bili tudi posebno ranljivi za množičen pojav žuželk, mokrišča pa so prizadeta zaradi nenehne degradacije. Čeprav je mogoče z razmeroma nizkimi stroški doseči znatno povečanje kopenskih ponorov, je treba okrepiti ukrepanje na področju vseh rab zemljišč, vključno z izboljšanim gospodarjenjem z gozdovi in njivskimi površinami ter pogozdovanjem.

3.3

EESO poudarja, da obstajajo različni načini za povečanje sekvestracije ogljika, vključno z gospodarjenjem z zemljišči ter obnovo gozda in naravnih ekosistemov. Podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti so prepletene in jih je treba obravnavati skupaj. Ukrepati je treba proti izginjanju habitatov, onesnaževanju, prekomernemu izkoriščanju in širjenju invazivnih vrst, da se ohranijo naravni ekosistemi in da sektorji, ki izkoriščajo zemljišča, izpolnijo svojo ključno družbeno in gospodarsko vlogo.

3.4

Države članice bi morale oblikovati nacionalne strategije za ohranitev in ponovno vzpostavitev kakovostnih šotišč, saj so ta pomembna priložnost za ohranjanje in povečanje zalog ogljika v organskih tleh ter za obnovo biotske raznovrstnosti. Zato EESO meni, da bi moral biti eden od najpomembnejših ciljev obnova kakovostnih šotišč (s paludikulturo (5)) in mokrišč ter da bi bilo treba emisije iz mokrišč obračunavati takoj, ko bo to mogoče, in ne šele od leta 2026, kot predlaga Evropska komisija.

3.5

Raziskave kažejo, da večji požari v naravi več desetletij prispevajo k neto emisijam ogljika in ovirajo ponovno rast rastlin. Z upravljanjem voda, zlasti zadrževanjem vode v tleh in shranjevanjem vode v akumulacijah, se lahko močno izboljša zmožnost obvladovanja in gašenja požarov, poleg tega pa se poveča odpornost proti intenzivnim padavinam, poplavam in sušam. EESO zato priporoča, naj Komisija spodbuja države članice k upravljanju voda in jih pri tem podpira, da se povečata kmetijska produktivnost in zmogljivost za sekvestracijo ogljika.

3.6

Kmete in upravljavce gozdov bi bilo treba spodbuditi k uporabi novih trajnostnih poslovnih modelov, s katerimi se spodbuja biotska raznovrstnost ter izvajajo pravila krožnega gospodarstva. EESO je že pozval h kompleksnemu in pravičnemu zakonodajnemu okviru, ki bi omogočal „lastnikom in obdelovalcem izvajanje ustrezno učinkovitih ukrepov LULUCF na gospodarsko smiseln način in ne le v njihovo škodo“ (6). Zdaj je naloga vsake države članice, da oblikuje te pomembne okvire spodbud v skladu s svojimi specifičnimi razmerami. EESO je že spodbudil države članice, „naj za sektor LULUCF oblikujejo ambiciozne nacionalne politike od spodaj navzgor, ki bodo civilno družbo bolj vključile v proces na nacionalni, regionalni in lokalni ravni“ (7).

3.7

Nadaljevati je treba razprave o tem, kako bi bilo treba gospodariti z gozdovi in kateri deli dreves se lahko uporabijo za energijo. Čeprav predlog Evropske komisije o reviziji direktive o energiji iz obnovljivih virov (8) prepoveduje pridobivanje biomase iz prvotnih gozdov in uvaja omejitve glede kurjenja nekaterih vrst lesa, ne priznava sedanjih dobrih praks, v skladu s katerimi se različne vrste dreves in različni deli dreves uporabljajo za namen, ki mu najbolj ustrezajo, s čimer se ustvarja optimalna skupna dodana vrednost brez tratenja naravnih virov. EESO poziva k nacionalnim zakonodajnim okvirom v vseh državah članicah, ki bi podpirali in spodbujali uporabo trajnostnih praks pri proizvodnji biomase.

3.8

Poleg tega se lahko s spodbujanjem spretnosti, znanja in podpore na ravni kmetov in upravljavcev gozdov okrepi izvajanje novih trajnostnih praks in prebojnih tehnologij (npr. precizno kmetovanje, kmetovanje z nadzorovanimi voznimi potmi, ustrezno odstranjevanje odpadkov, izogibanje uporabi kemičnih pesticidov oziroma njeno zmanjševanje, ohranjanje genske raznovrstnosti na zemljiščih itd.). EESO pozdravlja, da namerava Komisija predlagati regulativni okvir za odvzeme ogljika v kmetijskem sektorju.

3.9

Da bodo podnebne spremembe obravnavane hitro in učinkovito, je potrebno usklajeno ukrepanje na svetovni ravni. Kot je navedeno v poročilu IPCC iz leta 2021 (9), so na voljo znanstveni dokazi, da so nedavne pogoste katastrofe v Evropi jasno povezane s toplejšim podnebjem in povečanimi emisijami toplogrednih plinov. Poleg tega je navedeno, da se je zaradi človeškega vpliva podnebje segrelo tako hitro, kot se ni še nikoli v zadnjih 2000 letih. EESO zato meni, da je treba prizadevanja EU dopolniti z usmerjenimi, učinkovitimi ukrepi na mednarodni ravni za sodelovanje celega sveta, pravično porazdelitev bremen in pošteno konkurenco.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

Zakonodajni sveženj „Pripravljeni na 55“ je odličen in ambiciozen korak ter nov dokaz, da je EU vodilna pri boju proti podnebnim spremembam. To je tudi odlična tema za razpravo pred 26. konferenco OZN o podnebnih spremembah v Glasgowu, na kateri bi morala EU poskusiti prepričati druge države sveta, da morajo nujno izvajati podobne ukrepe. EESO poudarja, da je usklajen svetovni odziv edini učinkovit način za obravnavanje podnebnih sprememb ter da bomo napredek dosegli s sodelovanjem s svojimi partnerji v državah G7, G20 in drugih mednarodnih organih.

4.2

Krčenje kmetijskih zemljišč zaradi degradacije prsti, urbanizacije in opuščanja je v vseh državah članicah že več let kompleksen problem. Načrtovanje rabe tal je ključno za trajnostni razvoj EU, zato EESO poziva k posebni osredotočenosti na učinkoviti rabi naravnih virov, zlasti ker začenja zemljišč primanjkovati zaradi rasti prebivalstva. EESO je že predlagal usklajen okvir EU, s katerim bi se zaščitila kmetijska zemljišča (10).

4.3

Da bi se povečale produktivnost in zaloge ogljika v kmetijskem sektorju, EESO poziva k širokemu spodbujanju in podpori trajnostnih kmetijskih praks, kot so kolobarjenje, predelava organskih odpadkov, precizno kmetovanje itd. Kmetom bi bilo treba tudi ponuditi potrebne možnosti financiranja ter najnovejše informacije o dobrih kmetijskih praksah in možnostih za izboljšanje kakovosti prsti. Nenazadnje je treba v vseh državah članicah skrbno gospodariti z zemljišči, pri tem pa ohranjati pravo razmerje med konkurenčnostjo in trajnostnostjo.

4.4

Marca 2021 je Evropska komisija objavila akcijski načrt za ekološko pridelavo (11), da bi državam članicam pomagala doseči cilj ekološke pridelave na 25 % kmetijskih zemljišč do leta 2030. EESO poudarja, da je pomembno razširiti obseg ekološkega kmetijstva, kar bi pomenilo izjemen napredek za kmetijski sektor v smislu zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Poudarja tudi druge možnosti za zmanjšanje tveganja denaturacije zemljišč, kot so agroekologija, kmetijsko gozdarstvo, permakultura, direktna setev itd.

4.5

Podatki kažejo, da se je kurjenje biomase od leta 2000 podvojilo, za energijo pa se skuri polovica vsega posekanega lesa (12). EESO meni, da je ta škodljiv pritisk na gozdove povzročil nedavno zmanjšanje sekvestracije ogljika in da imajo energija iz lesne biomase in druge vrste bioenergije sicer zelo pomembno vlogo, vendar bi si bilo treba prizadevati za njeno uporabo le, kadar se biomasa proizvaja trajnostno. Poleg tega je EESO že v preteklosti ugotovil naslednje: „Da bi preprečili slabitev okoljske celovitosti, emisij fosilnih goriv iz drugih sektorjev ne bi smeli nadomestiti z gozdnimi ponori tako, da bi se zmanjšala razpoložljivost lesa za biogospodarstvo.“ (13)

4.6

EESO poudarja, da je uvoz biomase povezan s specifičnimi tveganji, ki jih uredba EU ne zajema. Zato so potrebni obsežni mednarodni dogovori, s katerimi se bodo zagotovili enaki konkurenčni pogoji na enotnem trgu, trgovinska politika EU pa bi morala pomagati preprečevati uvoz biomase, zaradi katere prihaja do krčenja gozdov v državah izvora.

4.7

Državam članicam je dovoljeno, da iz obračunavanja izključijo emisije, ki jih povzročijo izjemni naravni dogodki, kot so nevihte, požari ali množični pojavi žuželk. Nujno je izboljšati spremljanje naravnih motenj v gozdovih, da bi pravilno in učinkovito izvajali določbe o njih, kar je tehnično zahtevno, vendar izredno pomembno. Obveznosti poročanja za vsako državo članico morajo temeljiti na standardiziranem protokolu za učinkovito zbiranje in razlaganje podatkov ter učinkovito izvajanje in načrtovanje politike.

4.8

Analiza podatkov v glavnem temelji na nacionalnih evidencah gozdov v vsaki državi članici, ki niso povezane ter so včasih nepopolne ali netočne. Poleg tega se popisi za nacionalne evidence gozdov v vseh državah članicah ne izvajajo pogosto. EESO pozdravlja predlog Komisije, naj se leta 2025 izvede celovita ocena podatkov iz nacionalnih evidenc, s čimer naj bi se določili natančni cilji za obdobje 2026–2030.

4.9

Potrebna je podpora za raziskave in razvoj za bolj trajnostno proizvodnjo lesne biomase. EESO je že poudaril, da so „[z]a podporo tem sektorjem […] potrebne intenzivne raziskave in inovacije, pa tudi nagrajevanje dokazano ustvarjenih ponorov ogljika“ (14). Meni tudi, da bi morala vsaka država članica zasnovati namenski sistem davčnih spodbud, ki bi olajšal prehod, in priporoča, naj se v celoti izkoristi razpoložljivo financiranje v okviru SKP.

4.10

Potrebni so tudi programi za strokovno izpopolnjevanje in preusposabljanje podjetnikov in delavcev, da bi jim omogočili dostop do najnovejših razpoložljivih tehnologij ter digitalnih znanj in spretnosti, ki izboljšujejo trajnost. Agenda za evropski zeleni dogovor bo uspešna le, če jo bodo spremljali programi izobraževanja in usposabljanja, ki lahko izboljšajo znanja in spretnosti evropskih delavcev, obenem pa mora zagotavljati konkurenčnost in socialno pravičnost. EESO zato poziva, naj bodo socialni partnerji in ustrezne organizacije civilne družbe v celoti vključeni v fazi načrtovanja in izvajanja svežnja.

4.11

EESO meni, da mala in srednja podjetja potrebujejo prilagojen podporen zakonodajni okvir, ki bi jim bil v pomoč pri inoviranju, razširitvi in trajnostni rasti. Čeprav obstaja več možnosti za financiranje prilagajanja, EESO ponovno poziva, „naj se različne možnosti bolje razjasnijo in naj se vzpostavijo uporabniku prijazni postopki za pravočasen dostop akterjev do financiranja na praktični ravni“ (15).

4.12

EESO je tudi zaskrbljen, da se ne upošteva socialna razsežnost izvajanja evropskega zelenega dogovora (prek svežnja „Pripravljeni na 55“) ter da bodo državljani utrpeli največje posledice, saj bodo morali zamenjati avtomobile, plačevati višje zneske za ogrevanje domov in za najcenejše počitniške lete itd. Močno je zaskrbljen zaradi višjih zneskov na računih, ki jih bodo morala gospodinjstva plačevati zaradi izvajanja svežnja „Pripravljeni na 55“. Poleg tega je prepričan, da je treba med tem prehodom posebno pozornost nameniti regijam, sektorjem in delavcem, ki se bodo morali spopasti z največjimi izzivi, ter da je treba prehod „izvajati s pomočjo konkurenčnega, socialno pravičnega in večstranskega pristopa ter vzpostaviti ustrezna orodja za polno vključevanje in sprejemanje civilne družbe, vključno z vsemi državljani, podjetji in organizacijami“ (16).

---

(1)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 – Vlaganje v podnebno nevtralno prihodnost v korist naših državljanov.

(2)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – „Pripravljeni na 55“: uresničevanje podnebnega cilja EU za leto 2030 na poti do podnebne nevtralnosti, COM(2021) 550 final.

(3)  Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU. (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).

(4)  SWD(2021) 610 final.

(5)  Pridelovanje na mokrih tleh.

(6)  Mnenje EESO o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF). (UL C 351, 15.11.2012, str. 85).

(7)  Mnenje EESO na temo Odločba o porazdelitvi prizadevanj v okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 ter emisije in ponori toplogrednih plinov v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF). (UL C 75, 10.3.2017, str. 103).

(8)  Evropska komisija – revizija direktive o energiji iz obnovljivih virov.

(9)  IPCC – AR6 Climate Change 2021: The Physical Science Basis (Šesto ocenjevalno poročilo IPCC: Podnebne spremembe v letu 2021 – fizikalna znanstvena podlaga).

(10)  Mnenje EESO orabi zemljišč za trajnostno proizvodnjo hrane in trajnostne ekosistemske storitve, (UL C 81, 2.3.2018, str. 72).

(11)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o akcijskem načrtu za razvoj ekološke pridelave, COM(2021) 141 final.

(12)  Forests sacrificed for EU climate policy (Gozdovi, ki so bili žrtvovani za podnebno politiko EU).

(13)  Mnenje EESO na temo Odločba o porazdelitvi prizadevanj v okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 ter emisije in ponori toplogrednih plinov v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) (UL C 75, 10.3.2017, str. 103).

(14)  Mnenje EESO Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (UL C 374, 16.9.2021, str. 84).

(15)  Mnenje EESO Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam.

(16)  Mnenje EESO Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo. (UL C 282, 20.8.2019, str. 51).