Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice

(COM(2018) 93 final – 2018/0042 (COD))

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU

(COM(2018) 94 final – 2018/0043 (COD))

(2018/C 367/11)

Poročevalec:

Daniel MAREELS

Zaprosilo	Svet Evropske unije, 28. 3. 2018 Evropski parlament, 16. 4. 2018
Pravna podlaga	členi 53, 114 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	27. 6. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	11. 7. 2018
Plenarno zasedanje št.	536
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	165/0/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) iz spodaj navedenih razlogov izrecno pozdravlja predloge o kritih obveznicah (glej točko 1.2 in naslednje), poziva k čim večjim prizadevanjem za hiter napredek in dosego rezultatov ter podaja tudi več predlogov (glej točko 1.7 in naslednje).

1.2

Kot prvo ugotavlja, da so predlogi umeščeni v širši okvir in da prispevajo k uresničitvi ciljev, ki so zanj zelo pomembni, kot je hitra vzpostavitev unije kapitalskih trgov ter dokončanje ekonomske in monetarne unije (EMU). Krite obveznice poleg tega spodbujajo čezmejne finančne transakcije in s tem tudi večjo delitev tveganja z zasebnim sektorjem.

1.3

Več držav članic EU ima že tradicionalno precej močan položaj na mednarodnih in globalnih trgih. Evropski pristop k bonitetni obravnavi kritih obveznic velja kot merilo na svetovni ravni, zato bi bilo treba sedanje predloge izkoristiti ne le za utrditev tega vodilnega položaja, temveč po možnosti tudi za njegovo okrepitev. Pomembno je, da se EU uveljavi kot energična in odločna sila, zlasti ker prihaja do sprememb v razmerjih moči in sil med vzhodom in zahodom.

1.4

Priložnost, ki jo nudijo ti predlogi, je treba izkoristiti, da se bodo krite obveznice obsežno uporabljale in da bodo zanje nastali trgi po vsej EU. Storiti je treba vse, da bo na tem področju dosežen uspeh zlasti v državah članicah, v katerih so ti instrumenti in trgi zaenkrat še neznani.

1.5

EESO na splošno podpira izbrani pristop minimalne uskladitve na podlagi nacionalnih ureditev, pa tudi vsebino predlogov in njihove trdne temelje, ki so jih postavili Evropski parlament, nadzorniki in druge zainteresirane strani. Vse to je omogočilo dosego kakovostnega rezultata brez izkrivljanja trgov in ob sprejemljivih stroških.

1.6

Izredno pomembno je, da krite obveznice bankam omogočajo ustvarjanje dodatnih sredstev za dolgoročno financiranje gospodarstva. Ta nova sredstva je nato treba uporabiti za dodatno financiranje vlad, podjetij in gospodinjstev. Če bo res tako, lahko ta predlog pomaga obnoviti zaupanje v bančni in finančni sistem.

1.7

EESO zlasti pozdravlja dejstvo, da naj bi predlog tudi manjšim bankam omogočil dostop do kritih obveznic, vendar poziva, naj se še dodatno preveri, kako to možnost čim bolj izkoristiti. Brez odstopanja od splošno veljavnih pravil bi se lahko na primer razmislilo o tem, katere upravne zahteve in druge obveznosti je mogoče prilagoditi manjšim bankam.

1.8

EESO se močno zavzema tudi za to, da bi bila uporaba evropskega znaka za krite obveznice obvezna in ne fakultativna, kot je trenutno predvideno. Pri tem je potrebna globalna in v prihodnost usmerjena vizija. Splošna obvezna uporaba evropskega znaka lahko okrepi vodilno vlogo Evrope na svetovni ravni in ustvari možnosti za (predvsem manjše) države članice, ki želijo v celoti izkoristiti to, kar ponuja novi sistem, saj bi s tem znakom dobile jamstvo, da se njihovi produkti lahko tržijo na trgu. Obvezna uporaba znaka pa bi lahko tudi povečala zaupanje vlagateljev.

1.9

Ob upoštevanju splošno sprejete varnosti in likvidnosti kritih obveznic ter dodatne zaščite, ki jo ponujajo, ker reševanje s sredstvi upnikov zanje ne velja, EESO poziva k razmisleku, kateri ukrepi so potrebni in zaželeni za vzbuditev zanimanja za te obveznice tudi med zasebnimi varčevalci in potrošniki. Krite obveznice so kot dolgoročni instrumenti očitno najprimernejše za oblikovanje pokojninskih rezerv, zato bi mogoče lahko razmislili o predlogih za vseevropski osebni pokojninski produkt (PEPP).

1.10

EESO podpira predvideno oceno nove ureditve, ki naj bi se v skladu s predlogom izvedla po treh letih, vendar meni, da je to obdobje prekratko, in poziva k podaljšanju, na primer na pet let, saj je to vprašanje trga in je potreben čas za pridobitev koristnih izkušenj z novo ureditvijo. Države članice lahko seveda na nacionalni ravni pozorno spremljajo razvoj.

2.   Ozadje

2.1

Junckerjeva Komisija je že kmalu po nastopu mandata leta 2014 pripravila naložbeni načrt za Evropo, da bi uresničila svoje najpomembnejše prednostne naloge, namreč rast, zaposlovanje in naložbe (1). Med najpomembnejše cilje te pobude sodi, poleg enotnega digitalnega trga in energetske unije, postopno uvajanje unije kapitalskih trgov, ki naj bi postala dobro delujoča in povezana unija, ki vključuje vse države članice.

2.2

Komisija se je z akcijskim načrtom o oblikovanju unije kapitalskih trgov (2) zavezala, da bo do leta 2019 vzpostavila vse temeljne elemente, potrebne za takšno unijo. Skupno je bilo načrtovanih več kot 33 pobud in ukrepov.

2.3

Po pozivih k hitrejšemu napredku (3) (4) je bila že leta 2017 izvedena vmesna ocena akcijskega načrta; rezultat je bila vrsta novih prednostnih ukrepov, potrebnih za upoštevanje spreminjajočih se izzivov in razmer, med katere sodi tudi brexit.

2.4

Komisija je ob tej priložnosti navedla, da „moramo povečati naše ambicije, da bomo lahko odpravili ovire in, kar je še pomembneje, izkoristili te nove priložnosti“ (5). V okviru teh prizadevanj je 8. marca 2018 objavila sporočilo z naslovom Dokončanje unije kapitalskih trgov do leta 2019 – čas za pospešitev dela ter najavila sveženj ukrepov.

2.5

Sedanji predlogi o kritih obveznicah, ki so del tega svežnja (6), zajemajo dve besedili, in sicer:

2.5.1

predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU (7); ter

2.5.2

predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice (8).

2.6

Namen teh predlogov je ustvariti učinkovit okvir za krite obveznice na ravni EU, kar vključuje opredelitev takšnih obveznic, uporabo evropskega znaka na trgu, bonitetne zahteve za ugodnejšo kapitalsko obravnavo in nekatere obveznosti, ki jih morajo izpolniti pristojni organi.

3.   Ugotovitve in pripombe

3.1

EESO izrecno pozdravlja obravnavane predloge, ki so del ukrepov za vzpostavitev unije kapitalskih trgov, in poziva k vsem potrebnim prizadevanjem za hiter napredek in dosego dobrih rezultatov.

3.2

Predlogi predvsem prispevajo k uresničitvi nekaterih višjih ciljev, ki so za EESO zelo pomembni in za katere se že zavzemal že prej (9). Mednje sodijo:

3.2.1

vzpostavitev unije kapitalskih trgov, ki jo morata spremljati večja ekonomska in socialna konvergenca ter finančno in gospodarsko povezovanje in ki mora z razširitvijo in diverzifikacijo finančnih virov, ki jih ima gospodarstvo na voljo, povečati varnost, stabilnost in prožnost finančnega in gospodarskega sistema. Hitra uresničitev tega cilja mora ostati ena od najpomembnejših prednostnih nalog;

3.2.2

predlagana pravila za krite obveznice spodbujajo čezmejno financiranje in s tem tudi večjo delitev tveganja z zasebnim sektorjem. Za države članice je to zelo pomembno za zmanjšanje asimetričnih šokov v primeru krize in njihovih posledic. Unija kapitalskih trgov poleg tega veliko prispeva k zbliževanju stopnje rasti med državami članicami Unije, kar mora manj razvitim gospodarstvom omogočiti, da nadomestijo zaostanek za uspešnejšimi gospodarstvi;

3.2.3

unija kapitalskih trgov je izjemno pomembna tudi za dokončno oblikovanje ekonomske in monetarne unije (EMU), zato je njena vzpostavitev ključnega pomena. Skupaj z dobro razvito bančno unijo bi morala prispevati k oblikovanju popolne finančne unije, ki tvori enega od štirih stebrov EMU.

3.2.4

Evropa je tradicionalno zelo močna na področju kritih obveznic (10). Obravnavane predloge bi bilo treba izkoristiti za to, da se njen vodilni položaj na svetovni ravni še okrepi. Ker po vsem svetu prihaja do sprememb v razmerju moči med vzhodom in zahodom, je na splošno in tudi z mednarodnega vidika pomembno, da EU ravna odločno in zavzame trdno stališče.

3.3

Obravnavani predlogi bodo pomagali ustvariti dodatna sredstva za dolgoročno financiranje gospodarstva. Izdajanje kritih obveznic bankam dejansko omogoči pridobiti stroškovno učinkovito dolgoročno financiranje. Celotni potencial še neizdanih kritih obveznic bi lahko znašal do 342 milijard EUR, s čimer bi lahko evropski posojilojemalci privarčevali od 1,5 do 1,9 milijarde EUR (11).

3.4

V vsakem primeru je pomembno, da ta nova sredstva koristijo gospodarstvu. Dodatno financiranje morajo banke uporabiti za dodatna posojila vladam, gospodinjstvom in podjetjem. Če bo res tako, lahko ta predlog pomaga obnoviti zaupanje v bančni in finančni sistem.

3.5

Zaradi stabilnosti in varnosti finančnega sistema je pomembno, da novo financiranje prihaja preko instrumentov, ki so v vseh okoliščinah varni in likvidni, zato je v obravnavanih predlogih več varoval. Trdna ureditev kritih obveznic mora koristiti tudi vlagateljem, tako da jim omogoča obsežnejšo in boljšo izbiro na trgih. Zanje je zelo pomembno, da imajo na voljo mehanizem dvojnega zavarovanja (12), zato morajo organi vztrajati pri tem, da izdajatelji ustrezno ocenijo sredstva, na katerih ta mehanizem temelji.

3.6

V skladu s tem si predlog za vzpostavitev učinkovitega okvira, ki spodbuja razvoj kritih obveznic in trgov zanje povsod po Uniji, zasluži polno podporo EESO. Storiti je treba vse, da bo na tem področju dosežen uspeh zlasti v državah članicah (13), v katerih so ti instrumenti in trgi zaenkrat še neznani. Pomembno je izbrisati še zadnje bele lise na zemljevidu in zagotoviti, da bo okvir za krite obveznice uveden v vseh državah članicah.

3.7

EESO želi s svojo podporo priznati in potrditi prejšnja večletna prizadevanja Komisije, Evropskega parlamenta, Evropskega bančnega organa (EBA) in drugih za vzpostavitev okvira za krite obveznice na evropski ravni. Tudi večina držav članic in druge zainteresirane strani, kot je panožna organizacija Evropski svet za krite obveznice, so ta prizadevanja podprli (14).

3.8

EESO v celoti podpira izbrano politično opcijo, tj. minimalno uskladitev na evropski ravni na podlagi nacionalnih ureditev, saj omogoča uresničitev več ciljev po razumnih stroških. Hkrati preprečuje izkrivljanja na obstoječih trgih, stroški transakcij pa so tako nižji. Vendar pa je pomembno, da veljavne nacionalne ureditve podpirajo cilj evropskega predloga, da se spodbudi trg kritih obveznic. Morebitne nacionalne ovire ali omejitve, ki so v nasprotju s predlogom, niso zaželene.

3.9

Kot je navedeno, je več držav članic na tem trgu zelo močnih, vendar pa nedavni razvoj hkrati kaže, da zanimanje za krite obveznice narašča tudi drugod po svetu. S tega vidika se zdi EESO pomembno, da se v mednarodnem okviru še okrepi sedanji vodilni položaj Evrope na tem področju ter da potekajo prizadevanja za promocijo evropskega pristopa kot svetovnega merila.

3.10

EESO podpira tudi načrtovano oceno rezultatov in uspeha nove ureditve. Vendar meni, da je sedaj predvideno obdobje treh let prekratko, in poziva, naj se podaljša, na primer na pet let, saj je to po eni strani tržna zadeva, po drugi pa je potreben čas za pridobitev koristnih izkušenj, zlasti v državah članicah, za katere je to področje novost. Države članice lahko seveda kadar koli pozorno spremljajo razvoj.

4.   Dodatne ugotovitve in pripombe

4.1

Pristop Komisije h kritim obveznicam, tj. da zagotovi jasno in celovito ureditev, vključno z opredelitvijo, opisom strukturnih lastnosti, javnim nadzorom, evropskim znakom za krite obveznice in bonitetno obravnavo tega instrumenta, je mogoče na splošno podpreti.

4.2

Pomembno je, da bo sistem dostopen za vse banke in da ga bodo lahko učinkovito uporabljale. V zvezi s tem EESO pozdravlja dejstvo, da se posebna pozornost namenja možnostim in problemom, s katerimi bi se lahko soočile manjše banke, ki želijo izdajati krite obveznice. Po njegovem mnenju je treba to možnost čim bolj izkoristiti. Brez odstopanja od splošno veljavnih pravil bi se lahko na primer razmislilo o tem, katere upravne zahteve in druge obveznosti je mogoče prilagoditi manjšim bankam.

4.3

Evropski znak za krite obveznice naj bi se uporabljal zgolj fakultativno, da se državam članicam omogoči obdržati njihove lastne okvire za poimenovanja in označevanje (15). EESO se s tem ne strinja in se odločno zavzema za obvezno uporabo evropskega znaka. Pri tem je potrebna globalna in v prihodnost usmerjena vizija. Obvezna uporaba evropskega znaka lahko okrepi vodilno vlogo Evrope na svetovni ravni in ustvari možnosti za (predvsem manjše) države članice, ki želijo v celoti izkoristiti to, kar ponuja novi sistem. Zanje bo evropski znak jamstvo, da se bodo njihove krite obveznice lahko dajale na trg, poleg tega pa lahko obvezna uporaba znaka poveča zaupanje vlagateljev.

4.4

Trg za krite obveznice trenutno obvladujejo predvsem profesionalni in institucionalni vlagatelji (16). EESO poziva k razmisleku, kateri ukrepi so potrebni in zaželeni za vzbuditev zanimanja med zasebnimi varčevalci in potrošniki za te obveznice, ki imajo več prednosti. Krite obveznice že tradicionalno in celo v času krize veljajo za varna in likvidna sredstva; poleg tega je treba upoštevati prispevek, ki ga zagotavljajo obravnavani predlogi. Krite obveznice se tudi ne rešujejo s sredstvi upnikov, kar z vidika zaščite zasebnih varčevalcev ni nepomembno, zato se zdijo primernejše kot nekateri drugi produkti (17). Kot dolgoročni instrumenti so gotovo koristne za oblikovanje pokojninskih rezerv; omeniti je treba predloge za vseevropski osebni pokojninski produkt (PEPP).

---

(1)  Glej spletno stran Evropske komisije.

(2)  Akcijski načrt iz septembra 2015: Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Akcijski načrt o oblikovanju unije kapitalskih trgov, COM(2015) 468 final.

(3)  Tako je Evropski svet pozval „k hitremu in odločnemu napredku“ pri izvajanju načrta, da bi „podjetjem zagotovili lažji dostop do financiranja in podpirali naložbe v realno gospodarstvo“.

(4)  Tudi Komisija je sprejela sporočilo, v katerem je pozvala k hitrejšim reformam, COM(2016) 601 final.

(5)  Glej sporočilo Komisije Dokončanje unije kapitalskih trgov do leta 2019 – čas za pospešitev dela, COM(2018) 114 final.

(6)  Poleg navedenega predloga sveženj vključuje tudi predlog za spodbujanje čezmejne distribucije kolektivnih investicijskih skladov, predlog za učinkovit okvir za evropske ponudnike storitev množičnega financiranja za podjetja, predlog zakonodaje, ki se uporablja za učinke odstopov terjatev na tretje osebe, in sporočilo o veljavni zakonodaji za učinke poslov z vrednostnimi papirji na njihovo lastništvo.

(7)  Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.

(8)  Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice.

(9)  Med drugim ECO/437 – Vmesni pregled akcijskega načrt za unijo kapitalskih trgov (UL C 81, 2.3.2018, str. 117).

(10)  Devet evropskih držav izda približno 90 % kritih obveznic na vsem svetu. Glej tudi številke, ki jih je objavil Evropski svet za krite obveznice v dokumentu European Covered Bond Fact Book, 12. izdaja (2017). Obseg neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic v svetovnem merilu znaša 2,5 milijarde EUR; od tega so 2,1 milijarde EUR izdale institucije s sedežem v EU (glej delovni dokument služb Komisije – ocena učinka, SWD(2018) 50 final).

(11)  Delovni dokument služb Komisije – Ocena učinka, spremni dokument k obravnavanem predlogu (SWD(2018) 50 final).

(12)  Mehanizem dvojnega zavarovanja za imetnike kritih obveznic pomeni dvojno terjatev – do kritega premoženja in do izdajatelja.

(13)  Trenutno približno dvanajst držav članic EU še nima zakonodajnega okvira za krite obveznice.

(14)  Za pregled glej poglavje 3 predlogov direktive in uredbe.

(15)  Glej uvodno izjavo 33 direktive.

(16)  V skladu z ustnimi informacijami predstavnikov Komisije eno tretjino trga obvladujejo banke, eno tretjino ECB, preostali del pa drugi udeleženci, kot so investicijski in pokojninski skladi.

(17)  Omeniti bi bilo mogoče tudi predloge o množičnem financiranju in medsebojnem posojanju (angl. crowfunding in peer-to-peer lending). Finančni instrumenti, ki se ponujajo v tem okviru, so v glavnem tržni finančni instrumenti, ki predstavljajo lastniški kapital (npr. delnice) ali dolg (npr. obveznice). Pri tem lahko zaščito varčevalcev in vlagateljev označimo kot zelo omejeno.