2.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 81/37

Poročevalka:

Helena DE FELIPE LEHTONEN

1.1

Gospodarske in družbene organizacije ter civilna družba na splošno so že v barcelonski deklaraciji (1) iz leta 1995 izpostavljene kot nujen dejavnik za spodbujanje postopnega oblikovanja območja miru in stabilnosti v Sredozemlju, skupne blaginje in dialoga med kulturami in civilizacijami med različnimi sredozemskimi državami, družbami in kulturami. Organizacije civilne družbe v Sredozemlju so danes prostor vključevanja, sodelovanja in dialoga z javnimi organi, tudi lokalnimi, s ciljem spodbujati ekonomske, socialne in kulturne pravice v sredozemski regiji. EESO meni, da je treba okrepiti vlogo ekonomsko-socialnih svetov, kjer obstajajo, in spodbujati njihovo ustanovitev v državah, kjer so izginili ali se niso ustanovili, da se okrepijo sinergije med različnimi udeleženimi akterji. Ekonomsko-socialni sveti ter gospodarske in družbene organizacije morajo vzpostaviti partnerstva za spodbujanje navedenih pravic, njihovo uveljavitev in večjo učinkovitost.

1.2

Ženske so žrtve spolnih stereotipov, ki ustvarjajo politične, ekonomske in izobraževalne ovire z resnimi posledicami za razvoj družbe. EESO poziva k zmanjšanju velikega razkoraka med zakonodajnimi določbami in stvarnostjo. V ta namen je treba zagotoviti sredstva za usposabljanje in ozaveščanje skupin, odgovornih za zagotavljanje učinkovitega izvajanja te zakonodaje. EESO za krepitev pravic priporoča, naj se lokalne oblasti povežejo z organizacijami, gospodarskimi in družbenimi akterji, civilno družbo in civilnodružbenimi platformami na področju enakosti spolov, ki so dejavne na različnih področjih v družbi. Ta prizadevanja bi bilo treba podkrepiti tudi s prispevki univerz in raziskovalnih centrov.

1.3

V boju proti grožnji nasilnega ekstremizma je treba obravnavati različne vzroke, tudi zunaj varnostnega področja. Pri tem morajo gospodarske in družbene organizacije imeti vodilno vlogo v sodelovanju z institucijami in mrežami za medkulturni in medverski dialog, da bi dosegle večji učinek in med svoje dejavnosti vključile kulturno dediščino, umetniško izražanje in ustvarjalni sektor. EESO poziva Evropsko komisijo in države članice Unije za Sredozemlje, naj te dejavnosti medkulturnega dialoga spodbujajo tudi med socialnimi partnerji in s tem okrepijo specializirane organizacije, ki so že več let dejavne v Sredozemlju, kot je na primer Fundacija Anne Lindh (2). Glede dediščine EESO poziva k boljšemu sodelovanju pri varstvu kulturne dediščine, ki jo danes ogrožajo oboroženi spopadi in nasilne organizacije.

1.4

Ekonomske, delovne in socialne pravice so nujne za gospodarski razvoj demokratične družbe. Med njimi so osrednjega pomena podjetniška svoboda, svoboda združevanja in pravica do kolektivnih ukrepov, kolektivna pogajanja ter socialna varnost na področjih, kot so zdravje, izobraževanje in staranje. Mednarodna organizacija dela (MOD) je že ob svoji ustanovitvi in v filadelfijski deklaraciji opozorila, da je organizacijo gospodarstva treba podrediti socialni pravičnosti in da mora ta biti glavni cilj vse nacionalne in mednarodne politike. V filadelfijski deklaraciji je navedeno, da sta gospodarstvo in finance sredstvi, ki ju je treba uporabiti v korist ljudem.

1.5

Mediji imajo ključno vlogo pri oblikovanju vizij in vzajemnih predstav in so bistvenega pomena za izboljšanje medkulturnega dialoga in spodbujanje spoštovanja, strpnosti in medsebojnega poznavanja. Zato EESO pozdravlja uvedbo projektov, ki zagotavljajo spoštovanje raznolikosti in spodbujajo obveščanje brez predsodkov, stereotipov in izkrivljenih predstav. Obenem poziva k povečanju prizadevanj teh instrumentov za spremljanje, usposabljanje in ozaveščanje proti rasizmu in islamofobiji v medijih ter k spodbujanju mehanizmov sodelovanja in skupnih platform za poklicni razvoj, ki so etični in varujejo svobodo izražanja.

1.6

Izobraževanje je glavni dejavnik družbenoekonomske mobilnosti, zato lahko pripomore k izboljšanju kakovosti življenja. Nasprotno pa neenakost možnosti v izobraževanju ogroža stabilnost in varnost v regiji. Zato EESO poziva k skupnim prizadevanjem za izboljšanje kakovosti osnovnega, srednješolskega in visokošolskega izobraževanja ter poklicnega usposabljanja z izmenjavo izkušenj pri razvijanju učnih načrtov in metodoloških inovacij. Poleg tega EESO meni, da je treba premostiti razkorak v znanju med obema obalama Sredozemlja, in v ta namen predlaga spodbujanje mrež znanja in skupnih raziskav, ki bi omogočale prenos in pretok znanja, mobilnost profesorjev, študentov, akademikov in raziskovalcev ter podporo prevodom njihovih del, zlasti iz arabščine in v arabščino.

1.7

Neformalno izobraževanje je potrebna dopolnitev, saj oblikuje bolj vključujočo in pluralistično družbo. EESO meni, da je treba okrepiti sinergije med formalnim in neformalnim izobraževanjem in spodbujati tovrstno izobraževanje kot orodje za krepitev kulture miru in vseživljenjskega učenja. Zato EESO poziva k povečanju sredstev za neformalno izobraževanje ter k spodbujanju prenosa izkušenj in znanja med Evropo in južnim Sredozemljem.

1.8

Za spodbujanje vključujočega in konkurenčnega gospodarstva je treba podpreti digitalno in tehnološko vključenost ljudi. V ta namen EESO poudarja, da je treba spodbuditi regionalne in lokalne projekte za usposabljanje državljanov za uporabo novih tehnologij, podjetništvo in digitalizacijo ter okrepiti pobude za državljansko udeležbo, spodbujanje pridobivanja digitalnih spretnosti in ustvarjanje dostojnih delovnih mest, kot so mestne pobude za družbene in digitalne inovacije (Labs).

2.1

Upanje arabske mladine na spremembe je leta 2011 pretreslo in nepričakovano postavilo pod vprašaj nekatere politične sisteme. Po odstavitvi političnih voditeljev v Tuniziji, Egiptu, Libiji in Jemnu so konkretne politične okoliščine povzročile, da so te države ubrale zelo različne poti: od vztrajne tunizijske tranzicije, ki jo je podprla dinamična civilna družba, prek odprtih spopadov v Libiji in Jemnu do spremembe režima v Egiptu. Sirijo je zajela krvava vojna, ki je danes dosegla regionalno in mednarodno razsežnost. Tako je prišlo do tragičnega izseljevanja prebivalstva in največjih migracijskih gibanj doslej, ki so destabilizirala celotni evro-sredozemski prostor.

2.2

S spremembami se ni želelo doseči zgolj spremembe režima, temveč vzpostaviti tudi bolj pravičen in vključujoč sistem, politične svoboščine, socialno pravičnost, priložnosti in dostojanstvo. Pričakovanja se niso izpolnila, saj se spremembe niso odrazile na socialnem področju, k čemur so prispevale tudi konkretne politične okoliščine zunaj in znotraj teh držav. Šest let kasneje upravičene zahteve po ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ostajajo neuresničene in so lahko vir nestabilnosti v regiji.

2.3

Zato EESO meni, da sta dosega miru in demokracije v vsej regiji ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh njenih državljanov najpomembnejša prednostna naloga.

2.4

Temeljne pravice: neodpovedljive in neodtujljive

2.4.1

EESO poziva vse države južnega in vzhodnega Sredozemlja, naj pristopijo k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah (3) in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (4). Obenem poudarja pomen sekularnih načel in vrednot ter varstva pravic pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin (5).

2.4.2

EESO poudarja osrednji pomen varovanja ravni kakovosti dostojnega življenja vseh ljudi. Opozarja, da je treba zagotoviti dostop do pitne vode in hrane v zadostnih količinah ter po dostopnih cenah, zadosten dostop do energije, da bi preprečili energetsko izključenost posameznika in skupnosti, in razvoj zdravstva ter se zavzemati za dostojno okolje.

2.4.3

Zaradi posebnih okoliščin, s katerimi se sooča ta regija, je treba na nacionalni in mednarodni ravni zagotoviti tudi pravico do dostojnega bivališča ali, če to ni mogoče, do dostojnega pribežališča/zatočišča za posameznike in družine. EESO prav tako meni, da je primerno zagotoviti pravico do vključujoče in dostojne obnove območij, ki so jih prizadele naravne nesreče ali oboroženi spopadi.

2.5

Pravica do dostojnega dela: dejavnik socialne stabilnosti in napredka

2.5.1

EESO meni, da so v družbah sosednjih držav potrebna skupna prizadevanja za večjo vključenost in kohezijo. Poleg tega je treba uvesti reforme in obnoviti njihova gospodarstva, s čimer bi ustvarili dostojna delovna mesta kot temeljni dejavnik trajnostnega razvoja.

2.5.2

EESO prav tako poudarja, da je treba zagotoviti pravice, na katerih bi temeljila ta načela. V tem smislu je treba v teh državah zagotoviti pravico do dostojnega dela ne glede na status, versko ali nacionalno pripadnost.

2.5.3

EESO meni, da je kot osnovo za preprečevanje revščine treba nujno sprejeti ukrepe za spodbujanje dostojnega dela kot dejavnika socialne stabilnosti v skladu z Deklaracijo Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter dopolnilnega dokumenta (6) in Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (7), ter poziva k podpisu teh dokumentov. Zato je treba nujno ohraniti temeljne pravice delavcev, kot so pravica do združevanja in ustanavljanja sindikatov ali pridruževanja sindikatu po svoji izbiri, pravica do stavke, učinkovito priznavanje pravice do sodelovanja v kolektivnih pogajanjih, zagotavljanje varnosti in ustreznih higienskih pogojev pri delu in plače.

2.5.4

V skladu s predlogom Mednarodne organizacije dela je treba prav tako razviti pravico do stanovanja, da se zaščitijo vsi prebivalci, še zlasti pa najbolj ranljive skupine prebivalstva. Bistvenega pomena sta tudi boj proti kršitvam temeljnih pravic, npr. izkoriščanju otrok in prisilnemu delu, ter spodbujanje dostopa do dela za ženske ali invalide.

2.6

Podjetništvo: ključna gonilna sila gospodarskega razvoja

2.6.1

Evropska unija meni, da je naslednjih pet dejavnikov ključnih za mir, stabilnost, varnost in blaginjo v evro-sredozemskem območju: gospodarski razvoj z modernizacijo in diverzifikacijo gospodarstva, krepitev poslovnega okolja in inovativnega podjetništva, ustvarjanje delovnih mest s strokovnim usposabljanjem, zlasti za mlade, razvoj zasebnega sektorja, zlasti malih in srednjih podjetij, ter energetska in okoljska trajnost (8). Ustvarjanje kakovostnih delovnih mest je temelj gospodarske blaginje. Na obeh straneh Sredozemlja je treba krepiti žensko podjetništvo ter podjetniške sinergije.

EESO meni, da so ti dejavniki neločljivo povezani z družbenim razvojem. Stabilnost, varnost in blaginja vselej temeljijo na vključevanju in socialnih koheziji.

2.6.2

Skupno sporočilo navaja, da je odločilni dejavnik za razvoj teh gospodarstev potreba po omogočanju in zagotavljanju enakopravnega uveljavljanja zasebne podjetniške pobude. Zato je treba zagotoviti pravni okvir, ki bo zagotavljal pravno jamstvo za pravico do zasebne lastnine in njeno nedotakljivost.

2.6.3

EESO tudi meni, da morajo javni organi varovati svobodno in pošteno konkurenco gospodarstva, ki bi zagotovila enakopravno podjetništvo. Zato je treba nujno zagotoviti enako obravnavo pri dostopu do financiranja in razpoložljivosti mikrofinančnih storitev ter nekoruptivno javno upravo, ki zagotavlja javne storitve.

2.7

Pravica do ustvarjalnosti in inovativnosti: zagotovilo za diverzificirano gospodarstvo z dodano vrednostjo

2.7.1

Ministrska izjava Unije za Sredozemlje o digitalnem gospodarstvu (9) izpostavlja spodbujanje vključujočega in horizontalnega učinka novih tehnologij na kulturnem, socialnem, ekonomskem, vladnem in varnostnem področju.

2.7.2

EESO prav tako podpira pristop skupnega sporočila o potrebi po trajnostni in vključujoči diverzifikaciji in razvoju gospodarstev v sredozemski regiji.

2.7.3

V zvezi z načrtovanjem novih programov EESO meni, da mora EU pripraviti programe za evro-sredozemsko regijo za razvoj inovacij, ki bo omogočila gospodarski razvoj v regiji ob ohranitvi individualne in kolektivne pravice do ustvarjanja in inovacij. Ta pravica vključuje priznanje pravice do intelektualne lastnine, pravice do izmenjave in širjenja teh inovacij ter pravice do dostopa do novih tehnologij.

2.7.4

EESO priznava, da sta digitalna vključenost in prost dostop do interneta individualni in kolektivni pravici, ki sta neločljivo povezani z ustvarjanjem inovacij.

2.8

Pravica do kakovostnega izobraževanja: temelj človekovega razvoja

2.8.1

Izobraževanje je glavni dejavnik družbeno- ekonomske mobilnosti in lahko pripomore k izboljšanju kakovosti življenja. Program Združenih narodov za razvoj (10) poudarja, da je kakovost izobraževanja slaba, čeprav je v nekaterih državah v regiji osnovnošolsko izobraževanje doseglo univerzalne standarde in je bil znaten napredek dosežen tudi v srednjih šolah. Svetovna banka je v sodelovanju z drugimi agencijami razvila program za to regijo in bilo bi primerno, da bi bila tudi Komisija dejavna na tem področju. Prav tako poudarja, da se z znatno neenakostjo možnosti za izobraževanje v arabskih državah krši družbena pogodba.

2.8.2

Časovni načrt Unije za Sredozemlje (11) poudarja, da je treba okrepiti izobraževanje kot ključni dejavnik za ustvarjanje trajnih in kvalificiranih delovnih mest, zlasti med mladimi, ki so brezposelni in pogosto podležejo slabim delovnim praksam, za raziskave in inovacije kot podlago za modernizacijo gospodarstva ter trajnost kot horizontalni element za zagotavljanje vključujočega socialnega in gospodarskega razvoja.

2.8.3

Krepitev socialnega kapitala je ključnega pomena za stabilnost in varnost v regiji. Zato je treba omogočiti osnovno- in srednješolsko izobraževanje, visokošolsko izobraževanje, dostop do znanosti in znanstvenih spoznanj, zaposljivost, zdravstvo, krepitev vloge in mobilnost mladih, enakost spolov, forume za razpravo ter spodbujanje socialne vključenosti.

2.8.4

Kljub nekaterim težavam pri dostopu do izobraževanja in doseganju njegove univerzalnosti ter potrebi po izboljšanju kakovosti osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja je glavni izziv premostitev vrzeli med usposabljanjem in zaposlovanjem. V tem smislu je treba nujno spodbujati strukture, ki povezujejo trg dela in izobraževalni sistem, s čimer bi zagotovili polno vključitev mladih v družbo. Zato EESO meni, da je treba spodbujati izmenjavo izkušenj pri razvijanju učnih načrtov in metodoloških inovacij ter prenos izkušenj in praks za doseganje usposobljenosti in spretnosti, ki ustrezajo trgu dela, ter spodbujati in prevrednotiti izobraževanje in poklicno usposabljanje, da bi v naslednjem desetletju v arabskih državah ustvarili 60 milijonov delovnih mest.

2.8.5

Socialni partnerji ter druge specializirane organizacije so poudarili osrednjo vlogo neformalnega izobraževanja kot ključnega orodja in rešitve na dolgi rok za boj proti radikalizaciji in ekstremizmu, ki prispeva k vključevanju ranljivih skupin, zlasti mladih in žensk.

2.8.6

EESO pozdravlja priznavanje pomena neformalnega izobraževanja kot dopolnitve formalnega izobraževanja in poziva h krepitvi sinergij med njima. Zato meni, da je treba povečati politično zavezanost neformalnemu izobraževanju in mu nameniti večjo finančno podporo, saj omogoča proces razvijanja in družbenega vključevanja mladih z izobraževanjem o dejavni udeležbi in oblikovanju demokratičnih vrednot ter je dobro orodje za spodbujanje kulture miru.

2.9

Mobilnost na akademskem in izobraževalnem področju: odpravi razkoraka v znanju naproti

2.9.1

Mobilnost mladih je ključni del odziva na izzive, s katerimi se sooča Sredozemlje. Migracije v arabskih državah so znak socialne izključenosti visokokvalificiranih mladih. Zato je treba spodbujati migracije, ki bi koristile tako državam izvora kot ciljnim državam. To vključuje večje priznavanje kvalifikacij in diplom, omogočanje akademske mobilnosti ter izboljšanje pravnih okvirov pogojev za vstop in prebivanje v EU, veljavnih za državljane sosednjih držav, za namene raziskovanja, študija, izmenjav učencev, usposabljanja in prostovoljnega dela.

2.9.2

Ena izmed največjih vrzeli med obema obalama Sredozemlja je tudi razkorak v znanju, zato EESO meni, da je treba sprejeti ukrepe za spodbujanje pridobivanja in pretoka znanstvenega in akademskega znanja, ter predlaga vzpostavitev in spodbujanje mrež znanja in skupnih raziskav evro-sredozemske regije. Prav tako meni, da je spodbujanje prevodov teh akademskih in znanstvenih del, zlasti iz arabskega jezika in vanj, ključnega pomena.

2.9.3

EESO želi tudi poudariti, da je spodbujanje mobilnosti študentov, profesorjev, raziskovalcev, akademikov in znanstvenikov z bivanjem v tujini, izmenjavami in pripravništvi ključni element za spodbujanje akademske kakovosti in zaposljivosti mladih (z okrepitvijo dejanskega izvajanja in doseganja rezultatov programa Erasmus+ v državah evro-sredozemske regije) kot tudi za pretok znanja in medkulturni dialog.

2.10

Mediji in medkulturni dialog: ključi do strpnosti

2.10.1

Pluralizem, neodvisnost in profesionalnost lokalnih medijev zagotavljajo družbeni napredek in prispevajo k spodbujanju sprememb v sosednjih državah.

2.10.2

EESO poudarja, da je treba spodbujati dialog in sodelovanje medijev evro-sredozemskega prostora, s čimer bi izboljšali in okrepili profesionalne standarde in njihove zakonodajne okvire. Zagotoviti in zaščititi je treba tudi svobodo tiska in svobodo izražanja.

2.10.3

Medijem je treba nujno priznati njihovo vlogo pri izboljševanju medkulturnega dialoga in spodbujanju spoštovanja, strpnosti in medsebojnega poznavanja. V sedanjih razmerah krepitve protizahodnega diskurza na jugu in populističnega in ksenofobičnega diskurza v Evropi si je treba bolj kot kadar koli prej prizadevati za boj proti takšnim vsebinam, s čimer bi se uprli viziji, ki narode, kulture in religije manihejsko ločuje na dva izključujoča se svetova.

2.10.4

V tem smislu EESO pozdravlja uvedbo projektov, ki zagotavljajo spoštovanje obstoječe raznolikosti v Evropi in spodbujajo strpnost in obveščanje brez predsodkov, stereotipov in izkrivljenih predstav, kot je Center za spremljanje islamofobije v medijih v Španiji (12), ki spodbuja obveščanje brez rasizma. Prav tako spodbuja k izvajanju medsektorskih projektov v ta namen.

2.10.5

Pomanjkanje priložnosti, zlasti za mlade, presega varnostno področje in je eden od virov nestabilnosti in vzrokov za procese radikalizacije. S spodbujanjem medkulturnega dialoga je treba preprečevati ekstremizem in rasizem in se boriti proti njima. Zato morajo institucije in mreže za medkulturni in medverski dialog okrepiti svoje sinergije in se še bolj dopolnjevati, da bi dosegle večji učinek.

2.10.6

V preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma je treba vključiti ekonomsko-socialne svete v Sredozemlju, gospodarske in družbene akterje ter civilno družbo na splošno. V ta namen so potrebni mehanizmi za izmenjavo in sodelovanje, podprti s proračunskimi sredstvi, prav tako pa je treba v okviru širših prizadevanj za deradikalizacijo, ki vključuje tudi spodbujanje medkulturnega dialoga, obravnavati vprašanja o pravosodju, neenakosti spolov, sovražnem govoru, brezposelnosti mladih in nepismenosti. V zvezi s tem je treba poudariti prizadevanja Omrežja za ozaveščanje o radikalizaciji (13) in njegovega centra odličnosti.

2.10.7

EESO meni, da je krepitev izmenjav intelektualcev, umetnikov in kulturnih akterjev regije s spodbujanjem skupnih projektov, ki bi pripomogli k medsebojnemu dialogu in poznavanju, ključnega pomena, saj so ti glavni pobudniki družbenih sprememb. Prav tako poziva k večji usklajenosti in sodelovanju pri varstvu kulturne dediščine ter pri promociji in vrednotenju različnih kulturnih in umetniških disciplin in izrazov, ki sobivajo v evro-sredozemskem prostoru, kot dragocenega dejavnika povezovanja in vzajemnega poznavanja.

2.11

Civilna družba in sinergije med družbenimi akterji: prostori vključevanja in razprave

2.11.1

Gospodarska kriza in ksenofobija na severni obali ter zahteva po svobodi izražanja in boj za človekove pravice v državah južne obale so elementi, ki močno vplivajo na doseganje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic v družbah evro-sredozemskih držav.

2.11.2

V zvezi s tem poročilo Evropskega parlamenta o spodbujanju človekovih pravic iz novembra 2015 (14) navaja, da je treba civilni družbi nameniti večjo podporo. Kljub temu je prepoznavnost organizacij civilne družbe v državah na jugu še vedno premajhna glede na njihov trud in v nekaterih primerih prevzemanje tveganja ter njihovo vlogo pri spodbujanju družbenih sprememb. Ekonomsko-socialni sveti v Sredozemlju bi lahko v tem smislu delovali kot platforme za razširjanje informacij, srečevanje in razpravo.

2.11.3

EESO meni, da so združenja prostor, ki prispeva k vključevanju. Prav tako meni, da mora Evropska komisija povečati podporo projektom strukturirane civilne družbe, ki jo sestavljajo gospodarske in družbene organizacije, združenja in mreže, ter okrepiti partnerstva in sinergije med različnimi udeleženimi akterji.

2.11.4

EESO meni, da bi ministri evro-sredozemskih držav morali sodelovati pri konkretnih projektih z evro-sredozemskim vrhom ekonomsko-socialnih svetov in podobnih institucij, ne da bi to vplivalo na podporo civilnim in kulturnim združenjem.

2.12

Ženske: jedro ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic

2.12.1

Na treh evro-sredozemskih ministrskih konferencah o krepitvi vloge žensk v družbi, ki so potekale v Istanbulu (15) (2006), Marakešu (16) (2009) in Parizu (17) (2013), so se vlade zavezale k izvajanju sprejetih obveznosti, kot so enake pravice žensk in moških pri udeležbi v političnem, gospodarskem, civilnem in družbenem življenju, boj proti vsem oblikam nasilja in diskriminacije žensk in deklet ter prizadevanje za spreminjanje odnosa in vedenja, s čimer bi dosegli enakost spolov in spodbudili krepitev vloge žensk ne le na področju pravic, ampak tudi v praksi.

2.12.2

Čeprav so države južnega Sredozemlja uvedle zakonodajne spremembe, Program Združenih narodov za razvoj meni, da so še vedno daleč od enakosti žensk pri uživanju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic.

2.12.3

EESO ugotavlja, da je razlika med uradnimi izjavami, predlogi institucij in celo veljavno zakonodajo ter dejanskim vsakdanjim življenjem žensk v njihovih skupnostih velika, in opozarja, da je treba uskladiti nacionalne zakonodaje z ustavami in dopolniti pravne vrzeli, ki še vedno dopuščajo diskriminacijo žensk.

2.12.4

V zvezi s tem EESO poudarja, da je treba zagotoviti sredstva za usposabljanje in ozaveščanje skupin, odgovornih za zagotavljanje učinkovitega izvajanja zakonodaje – sodstva, varnostnih sil, podjetij, pedagogov, medijev, institucij, kot so ekonomsko-socialni sveti itd.

2.12.5

EESO za krepitev pravic in izboljšanje rezultatov priporoča povezanost lokalnih oblasti in organizacij civilne družbe na področju enakosti spolov, saj imajo slednje najboljše podatke o težavah in zahtevah prebivalstva. Ta skupna prizadevanja različnih akterjev se lahko podkrepijo z akademskimi prispevki (prispevki univerz in centrov za študije s tega področja). Tak primer je Evro-sredozemska fundacija za ženske (18), ki je skupaj z Zvezo združenj za pravice žensk, marakeško regionalno oblastjo, Univerzo Kadi Ajad, regionalno komisijo za človekove pravice in drugimi lokalnimi organizacijami izvedla kampanjo ozaveščanja proti prezgodnjim porokam.

2.12.6

Zato EESO poziva ministre držav članic Unije za Sredozemlje, naj na naslednji ministrski konferenci upoštevajo ta vprašanja ter navedenim ukrepom in kampanjam namenijo finančna sredstva.

2.12.7

EESO meni, da ima neupoštevanje naštetih točk pomembne posledice. Prezgodnje poroke, predčasna prekinitev izobraževalnega procesa in posledično razvrednotenje žensk na trgu dela in pri politični zastopanosti so nekateri elementi, ki negativno vplivajo na uresničevanje pravic, zlasti žensk in deklet.