EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52017AE4392

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki (COM(2017) 424 final – 2017/0190(COD))

UL C 81, 2.3.2018, p. 174–175 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

2.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 81/174


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki

(COM(2017) 424 final – 2017/0190(COD))

(2018/C 081/23)

Poročevalec:

Gabriel SARRÓ IPARRAGUIRRE

Zaprosilo

Svet, 14. 9. 2017

Evropski parlament, 11. 9. 2017

Pravna podlaga

člen 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije

 

 

Sklep predsedstva

19. 9. 2017

 

 

Pristojnost

Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

3. 10. 2017

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

18. 10. 2017

Plenarno zasedanje št.

529

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

179/2/2

1.   Stališče EESO

1.1

Podobno kot pri svojem prejšnjem mnenju glede obveznosti iztovarjanja (1), v katerem je zahteval potrebne ukrepe za zagotovitev prožnosti, da se olajša postopno uvajanje obveznosti iztovarjanja, Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira predlog, da se Evropski komisiji še za tri leta podaljša pooblastilo za sprejemanje načrtov o zavržkih z delegiranimi akti.

1.2

Kljub temu pa obstaja bojazen, da predlagana tri leta ne bodo dovolj za sprejetje vseh večletnih regionalnih načrtov in da se bomo ob koncu leta 2020 znašli v podobnem položaju kot danes. EESO bi si želel podaljšanja za daljše obdobje.

2.   Ugotovitve

2.1

Med postopnim uvajanjem obveznosti iztovarjanja (prve delegirane uredbe Komisije o uvedbi načrtov o zavržkih so začele veljati 1. januarja 2015) se je pojavila vrsta težav.

2.1.1

Nedvomno so najhujši problem, ki se bo sčasoma še povečal, vrste, ki omejujejo ribolov („choke species“), to so tiste, za katere ima gospodarski subjekt omejeno kvoto ali je nima, vendar pa ne glede na to zaidejo v mreže ali druge ribolovne naprave. Mehanizmi prožnosti, zajeti v uredbi, nikakor niso dovolj za soočanje s takšnim stanjem. Ko bo leta 2019 v celoti začela veljati obveznost iztovarjanja, bodo mnoga ribiška plovila, kljub temu da niso dosegla kvote svojih ciljnih vrst, morala ostati v pristanišču in ne bodo mogla loviti rib, če so že dosegla skromno kvoto vrst prilova.

2.1.2

Drugo nerešeno vprašanje je prilagoditev ribiških pristanišč in njihovih ribjih trgov za prodajo vrst, ki se jih je doslej običajno zavrglo, zdaj pa jih je treba iztovoriti. Tudi omejitev prodaje majhnih rib, ki niso namenjene za prehrano ljudi, ustvarja dodatne težave, saj v mnogih pristaniščih v EU ni ne infrastrukture ne podjetij, ki bi se ukvarjala z odpremo tovrstne surovine.

2.1.3

In nazadnje: povečuje se potreba po skladiščnem prostoru na krovu in predvsem delovna obremenitev zaposlenih, ki morajo razvrščati več vrst in velikosti, kar pomeni tudi več stresa in nevarnosti.

V Bruslju, 18. oktobra 2017

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Georges DASSIS


(1)  UL C 311, 12.9.2014, str. 68.


Top