13.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 345/91

Poročevalec:

Etele BARÁTH

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) izraža razočaranje nad sporočilom Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope, saj daje vtis, kot da so vsi glavni cilji in zahteve iz Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 že vključeni v obstoječe politike EU in so v njih upoštevani. Sporočilo v politike EU ne vnaša spremembe paradigme iz Agende 2030, katere namen je bil uvesti nov model razvoja, ki je ekonomsko vzdržnejši, bolj socialno vključujoč in dolgoročno okoljsko bolj trajnosten. Evropsko središče za politično strategijo (1) je – tako kot EESO v predhodnih mnenjih – opozorilo, da je takšna sprememba paradigme nujna za ustrezno izvajanje 17 ciljev trajnostnega razvoja v EU, saj je treba upoštevati vse večje socialne neenakosti in visoke stopnje brezposelnosti v Evropi, pa tudi netrajnostni okoljski odtis gospodarstva EU.

1.2

EESO je vedno pozitivno ocenjeval dejstvo, da je Komisija ob objavi Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 prevzela pobudo. Sedaj, ko je treba teh 17 ciljev trajnostnega razvoja uresničiti tudi v praksi, je EESO mnenja, da EU ni pokazala konkretnih vodstvenih sposobnosti, saj ni predstavila ambicioznega načrta za dosego teh ciljev do leta 2030, prav tako pa ni pokazala pripravljenosti za kritičen pregled in spremembo svojih sedanjih politik.

1.3

Agenda 2030 doslej še ni bila uporabljena kot priložnost za oblikovanje nove, proaktivne in pozitivne zasnove preobrazbe za Evropo, k čemur so pozvali EESO, EP in številni predstavniki civilne družbe – to bi morala biti nova vizija bolj trajnostne in socialno vključujoče Evrope, ki koristi svojim državljanom in nikogar ne zapostavlja; napredna vizija, temelječa na vrednotah, zaradi katerih je Evropa postala uspešen model: solidarnost in človekove pravice, socialna pravičnost in enakost, demokracija in participacija, podjetništvo in okoljska odgovornost. Niti bela knjiga Komisije o prihodnosti Evrope niti rimska izjava ob 60-letnici EU ne odražata ustrezno vrednosti evropskega trajnostnega razvoja za evropske državljane.

1.4

EESO obžaluje, da Komisija ni začela participativnega procesa za sprejetje krovne in celostne strategije za trajnostno Evropo do leta 2030 in pozneje. Za zagotavljanje potrebnega dolgoročnega obzorja, političnega usklajevanja in usklajenosti ukrepov za izvajanje Agende ZN 2030 je taka strategija nujno potrebna. Morala bi biti del novega, enotnega dolgoročnega strateškega političnega okvira za obdobje po letu 2020.

1.5

EESO je zaskrbljen zaradi slabe usklajenosti EU in držav članic pri izvajanju Agende 2030. Prej navedena krovna strategija bi se morala uporabljati kot skupni okvir za usklajeno ukrepanje.

1.6

EESO je seznanjen z delom Komisije, ki je opredelila morebitni prispevek svojih desetih prednostnih nalog k izvajanju Agende 2030. Vendar pa poudarja, da je treba pregled politik EU na podlagi ciljev trajnostnega razvoja dopolniti s temeljito analizo dejanskih pomanjkljivosti pri izvajanju teh ciljev v EU. Zgolj preveritev dejanskega stanja bo EU omogočila opredelitev področij, na katerih je potrebno predhodno ukrepanje, in kritični pregled učinkovitosti sedanjih politik EU pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja.

1.7

EESO pozitivno ocenjuje odločitev Komisije, da oblikuje večstransko platformo za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja v EU (2). Poudarja, da je treba nevladnim akterjem te platforme omogočiti enakovredno sodelovanje z institucionalnimi predstavniki, tako da bi lahko pristop z več akterji iz Agende EU 2030 vključili v politiko EU za trajnostni razvoj. Platforma mora zajeti različne nevladne akterje in jih vključiti v celoten cikel izvajanja ciljev trajnostnega razvoja v EU, tj. od zasnove novih političnih pobud, dolgoročnih strategij in dejavnosti za ozaveščanje do pregledovanja in spremljanja izvajanja politike ter izmenjave dobre prakse. Platforma bi morala poleg tega omogočati sodelovanje in partnerstva med različnimi akterji. EESO bo delo platforme podprl z imenovanjem enega od svojih članov, ki ga bo na platformi zastopal, ter zagotovil strokovno znanje, prispeval k navezavi stikov s civilno družbo in organiziral tudi druge dejavnosti.

1.8

EESO v zvezi s spodbujanjem trajnostnega razvoja meni, da bi bilo treba večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020 uskladiti s prednostnimi nalogami trajnostnega razvoja v EU. V okviru bi bilo treba znatno povečati delež lastnih sredstev in dohodkov ter izboljšati učinkovitost in uspešnost izvajanja.

1.9

EESO meni, da je treba poleg splošno sprejetega kazalnika BDP, ki se je doslej izkazal za ustreznega, nujno uvesti še druge kazalnike, ki ne bi odražali le gospodarske rasti, temveč tudi njene učinke in rezultate za blaginjo državljanov ter okolje (3). Želeni trajnostni razvojni proces bo namreč do leta 2030 mogoče doseči le z zagotavljanjem in spremljanjem kompleksnih družbenih in okoljskih sprememb.

2.1

Svetovni voditelji so leta 2015 sprejeli Agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in se dogovorili o akcijskem načrtu, ki še nikoli doslej ni bil tako obsežen in s katerim naj bi odpravili revščino, zaščitili planet, zavarovali človekove pravice in zagotovili blaginjo za vse. Uresničitev 17 ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030 terja korenite spremembe v vseh državah, bodisi v razvoju bodisi razvitih.

2.2

EESO je leta 2016 na podlagi rezultatov več konferenc v treh mnenjih oblikoval priporočila za izvajanje Agende 2030 v EU (4).

2.3

Komisija je s sporočilom Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope (5) določila svoj pristop k izvajanju Agende 2030 v okviru notranjih in zunanjih politik EU. Sporočilo je dopolnila z več drugimi dokumenti, zlasti s sporočilom o novem evropskem soglasju o razvoju ter sporočilom o prenovljenem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami. EESO je svoja stališča glede teh sporočil natančneje predstavil v ločenih mnenjih (6).

3.1

EU je, sodeč po uvodu iz sporočila, v celoti zavezana svoji vodilni vlogi pri izvajanju Agende 2030 (7).

3.2

Vendar pa Komisija ni sprejela izziva, da s predstavitvijo ambicioznega načrta za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja pokaže vodstvene sposobnosti.

3.3

Sporočilo ni doseglo svojega namena, kot je opredeljen v delovnem programu Komisije za leto 2016, ki je predstaviti „nov pristop za gospodarski razvoj v Evropi, za socialno in okoljsko trajnost tudi po letu 2020 ter za celostno upoštevanje ciljev trajnostnega razvoja v notranjih in zunanjih politikah EU“.

3.4

Glede na sporočilo je odziv EU na Agendo 2030 dvostranski: polna vključitev ciljev trajnostnega razvoja v sedanje politike EU in razmislek o dolgoročnem izvajanju teh ciljev po letu 2020.

3.5

EESO je seznanjen s prizadevanji Komisije, da bi cilje trajnostnega razvoja povezala s sedanjimi politikami EU in s svojimi desetimi prednostnimi delovnimi nalogami, kot je razvidno iz tega sporočila. Vendar pa je sporočilo preveč usmerjeno v tekoče zadeve politik EU. Za Komisijo Agenda 2030 ni poziv h kritičnemu pregledu in spremembi njenih lastnih politik. Iz sporočila ni razvidno, da cilji trajnostnega razvoja pomenijo spremembo paradigme: (8)„[…] nov model razvoja, ki je ekonomsko vzdržnejši, bolj socialno vključujoč in dolgoročno okoljsko bolj trajnosten ter ki zagotavlja pravično razdelitev virov našega planeta med naraščajoče svetovno prebivalstvo.“ (9)

3.6

Doslej niti Komisija niti Svet Agende 2030 še nista uporabila kot priložnosti za oblikovanje nove, proaktivne in pozitivne zasnove preobrazbe za Evropo, k čemur so pozivali EESO, EP (10) in številni predstavniki civilne družbe; to bi morala biti nova vizija bolj trajnostne in socialno vključujoče Evrope, ki koristi svojim državljanom in nikogar ne zapostavlja (11). Niti bela knjiga Komisije o prihodnosti Evrope niti rimska izjava, ki so jo voditelji 27 držav članic, Komisija, Evropski svet in Evropski parlament podpisali ob 60-letnici EU, ne odražata ustrezno vrednosti dolgoročnega trajnostnega razvoja za evropske državljane in dejstva, da je za doseganje rezultatov potrebna združena Evropa.

3.7

V sporočilu poleg tega ni nujno potrebnega okvira za prihodnje ukrepanje v zvezi z izvajanjem Agende 2030. Komisija še ne namerava začeti participativnega procesa za sprejetje krovne in celostne strategije za trajnostno Evropo do leta 2030 in pozneje, k čemur je pozval EESO (12). Cilji sedanjih strateških evropskih okvirov so opredeljeni do leta 2020. To je nesprejemljivo, ne le, ker so cilji agende ZN časovno opredeljeni do leta 2030, v Pariškem sporazumu pa še bolj dolgoročno, temveč tudi zaradi dolžine procesov gospodarske in družbene modernizacije. Določiti bi bilo treba enotno krovno strategijo za obdobje po letu 2020, ki bi temeljila na desetih prednostnih delovnih nalogah Komisije, strategiji Evropa 2020 z njenimi sedmimi vodilnimi pobudami ter 11 tematskih ciljih kohezijske politike EU, vključevala pa bi tudi večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020.

3.8

Komisija pristopa z več akterji, ki je določen v Agendi 2030, ne uporablja dosledno. V nasprotju s procesom, ki je vodil v sprejetje Agende 2030, njen pristop doslej ni bil dovolj pregleden in vključujoč.

4.1.1

Zdi se, da ta pregled obstaja zgolj na papirju: to je zbirka politik EU, ki na tak ali drugačen način obravnavajo vprašanja, povezana s 17 cilji trajnostnega razvoja. Toda iz pregleda ni dovolj jasno, kakšne so dejanske razmere v Evropi. Prav tako ne upravičuje sklepa Komisije, da se vseh 17 ciljev že izvaja z ukrepi na ravni EU, saj ni bila opravljena nobena ocena, ali so te politike dejansko učinkovite ali pa njihov pomen slabijo drugi, nasprotni ukrepi. Za strategijo Evropa 2020 je na primer navedeno, da obravnava cilje trajnostnega razvoja, povezane z revščino in neenakostjo, nikjer pa ni omenjeno, da ustrezni krovni cilji EU za leto 2020 ne bodo uresničeni.

4.1.2

Zato je treba pregled politik EU dopolniti s podrobno analizo vrzeli, da bi ocenili, kakšno je dejansko stanje v EU glede izvajanja ciljev trajnostnega razvoja (13). Evropski oblikovalci politik se morajo soočiti z dejanskim stanjem, saj bodo lahko samo tako opredelili prave prednostne naloge pri izvajanju teh ciljev. Sklepi, ki jih je Komisija sprejela na podlagi pregleda stanja, niso verodostojni in utemeljeni z dejstvi.

4.1.3

Ob sporočilu Komisije je tudi Eurostat objavil prvi statistični pregled sedanjega stanja glede izvajanja ciljev trajnostnega razvoja v državah članicah EU (14). Vendar pa Komisija ni storila nič, da bi ustrezno povezala pregled stanja, statistična dejstva in opredelitev političnih prednostnih nalog pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja.

4.1.4

EESO upa, da bo uvedba celovitega okvira za spremljanje izvajanja ciljev trajnostnega razvoja v EU omogočila, da se bo za ugotavljanje glavnih pomanjkljivosti in izzivov EU v zvezi z Agendo 2030 uporabljal pristop, ki bo v večji meri temeljil na dejstvih.

4.1.5

Kot je EESO že opozoril, je v EU za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja največ dela potrebnega pri zmanjšanju njenega okoljskega odtisa in oblikovanju socialno bolj vključujoče Evrope: to so cilj št. 12 (trajnostna poraba in proizvodnja), cilj št. 13 (podnebni ukrepi), cilja št. 14 in 15 (ohranjanje ekosistema), cilj št. 2 (trajnostno kmetijstvo), cilj št. 9 (vlaganje v infrastrukturo in inovacije), cilj št. 10 (zmanjšanje neenakosti), cilj št. 8 (dostojno delo in zaposlovanje), cilj št. 1 (zmanjšanje revščine), cilj št. 5 (enakost spolov) in cilj št. 4 (izobraževanje) (15).

4.2.1

Iz sporočila je razvidno, kako lahko deset prednostnih nalog Komisije prispeva k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja. Vendar pa bi morala imeti Komisija tudi dovolj poguma, da bi po potrebi spremenila oziroma prilagodila svoje prednostne delovne naloge in tako v celoti izkoristila vse morebitne sinergije z delom pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja.

4.2.2

EESO meni, da bi se bilo treba bolj posvetiti kulturni razsežnosti trajnostnega razvoja in vlogi komunikacije pri promociji Agende 2030.

4.3.1

EESO v dopolnitev dolgoročne strategije za izvajanje Agende 2030 priporoča vzpostavitev okvira upravljanja in usklajevanja, da bi zagotovili skladnost centraliziranih in decentraliziranih ukrepov ter omogočili vključitev organizirane civilne družbe na nacionalni in regionalni ravni.

4.3.2

Evropski semester bi bilo treba oblikovati v instrument za vertikalno usklajevanje na več ravneh v zvezi z izvajanjem ciljev trajnostnega razvoja v državah članicah (16). Žal pa Komisija v sporočilu ni izkoristila priložnosti za nadaljnji razvoj evropskega semestra v tej smeri.

4.3.3

EESO ugotavlja, da gospodarski, socialni in okoljski cilji niso bili usklajeni, čeprav je trajnostni razvoj od leta 2010 vključen v strategijo Evropa 2020. Treba je okrepiti mehanizme za usklajenost politik za trajnostni razvoj.

4.3.4

EESO pozdravlja celovitejši pristop, povezan z novo strukturo Komisije, in usklajevalno vlogo prvega podpredsednika pri nadaljnjih prizadevanjih za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja. Vendar pa bodo morale imeti enote Komisije za usklajevanje na voljo ustrezne zmogljivosti, da bodo lahko dovolj dejavno spodbujale te procese.

4.3.5

Voditelji EU morajo izkoristiti možnosti za boljše upravljanje, okrepiti vodenje, razumeti pomen medsektorske metode usklajevanja, ki je namenjena izboljšanju sodelovanja, ter v času priprav morda nadzor prepustiti družbenim in gospodarskim akterjem, tako da bo „sodelovanje“ bolj učinkovito. Na ta način bodo lahko izkoristili izjemne sile, ki so bile doslej skrite in bodo začele delovati med izvajanjem ciljev.

4.3.6

Komisija v sporočilu žal ne obravnava vprašanja priznanja in krepitve tega procesa.

4.4.1

Določitev večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020 je treba izkoristiti kot priložnost, da se poraba sredstev EU uskladi z izvajanjem prednostnih nalog trajnostnega razvoja v EU.

4.4.2

EESO se strinja, da bi morala EU nadgraditi svoj sistem finančne podpore, ki bo ob upoštevanju zahtev glede trajnosti povečal gospodarsko uspešnost na teritorialni, regionalni in lokalni ravni, hkrati pa prispeval k skupnemu dobremu. Gospodarsko podlago za cilje trajnostnega razvoja bi morali zagotoviti z gospodarsko blaginjo, vendar bi bilo treba izpolnjevanje socialnih in okoljskih ciljev doseči s sprejetjem predpisov. EESO meni, da bi lahko z reformo evropskega davčnega sistema utrdili povečanje proračunskih virov in spodbudili boljše izvajanje Agende 2030.

4.4.3

Komisija posebej izpostavlja vprašanja, povezana s trajnostnim financiranjem. Po mnenju EESO je še zlasti pomembno ustvariti ustrezne okvirne pogoje za zasebne in javne vlagatelje in s tem omogočiti obsežne dolgoročne naložbe v posodobitev infrastrukture in inovacije, s čimer bi olajšali prehod na bolj trajnostno gospodarstvo (17).

4.5.1

EESO pozdravlja namero Komisije, da bo natančno in redno spremljala izvajanje ciljev trajnostnega razvoja v EU, pri čemer se bo oprla na različne procese stalnega spremljanja, ki potekajo v Komisiji, agencijah, Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD) in državah članicah. Vendar pa v sporočilu ni specifičnih informacij o tem, kakšen naj bi bil ta sistem spremljanja.

4.5.2

EESO pozdravlja delo Eurostata v zvezi z naborom kazalnikov za spremljanje izvajanja ciljev trajnostnega razvoja v EU. Poudarja, da bodo imele odločitve glede spremljanja in zlasti glede zasnove kazalnikov precejšnje politične posledice, zato sta potrebna razprava o nadaljnjem razvoju kazalnikov in pregledno posvetovanje s civilno družbo.

4.5.3

EESO pričakuje, da bo po objavi rednega poročila Eurostata o spremljanju ciljev trajnostnega razvoja in po ustrezno dolgem obdobju, da se bodo lahko organizacije civilne družbe posvetovale s svojimi akterji, vzpostavljen dialog o sklepih, sprejetih na podlagi spremljanja, in ustreznih ukrepih za pregled politike, in sicer prek večstranske platforme.

4.5.4

Številne študije EESO so potrdile stališče, da je treba poleg splošno sprejetega kazalnika BDP, ki se je doslej izkazal za ustreznega, uvesti še kak drug kazalnik, ki ne bi odražal le gospodarske rasti, temveč tudi njene učinke in rezultate (bruto domači rezultat). Spremljanje želenega razvojnega procesa do leta 2030 mora temeljiti na kompleksnem sklopu gospodarskih, socialnih in okoljskih kazalnikov (18).

4.5.5

Tudi okvir za spremljanje bi moral biti povezan z evropskim semestrom.

4.5.6

Agenda 2030 od vlad terja vzpostavitev okvira za spremljanje in pregled, kar pomeni, da morajo vzpostaviti instrumente za celoten cikel politike od priprave strategije, njenega izvajanja in spremljanja do njenega pregleda. V sporočilu faza pregleda ni upoštevana; razlog za to bi bil lahko v tem, da ni krovne strategije in akcijskega načrta za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja, ki bi ju bilo mogoče redno pregledovati.

4.6.1

Cilji trajnostnega razvoja združujejo več akterjev. Uresničiti jih je mogoče le, če civilna družba, podjetja, sindikati, lokalne skupnosti in drugi akterji prevzamejo dejavno vlogo in odgovornost. Z mehanizmi za participativno upravljanje je treba zagotoviti, da bo civilna družba vključena na vseh ravneh: od lokalne in nacionalne do evropske ravni in ravni Združenih narodov. Za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja je potrebno enotno sodelovanje institucij in akterjev v različnih sektorjih.

4.6.2

Komisija je nedavno sprejela sklep o vzpostavitvi večstranske platforme za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja v EU (19). EESO ta novi projekt ocenjuje pozitivno in je pripravljen pomagati, da bo platforma uspešno delovala.

4.6.3

Vendar pa je EESO razočaran, ker Komisija v svojem sporočilu ni upoštevala njegovega predloga o tem, da bi skupaj vzpostavila evropski forum za trajnostni razvoj, prav tako pa ni upoštevala njegovih priporočil o zasnovi takega foruma (20); ta so temeljila na rezultatih predstavitve predlaganega foruma na različnih konferencah, v delovnih skupinah Sveta, na Komisiji ter pri posvetovanjih z akterji, kjer so mu udeleženci izrazili podporo.

4.7

EESO je zadovoljen, da je Komisija v sklepu o ustanovitvi večstranske platforme razširila naloge platforme, povezane s spremljanjem izvajanja ciljev trajnostnega razvoja in izmenjavo dobrih praks, ter predvidela svetovalno vlogo predstavnikov civilne družbe pri razmisleku o dolgoročnem izvajanju teh ciljev ter sodelovanje pri spremljanju in pregledu politik izvajanja. Platforma bi morala poleg tega omogočati sodelovanje in partnerstva med različnimi akterji. EESO meni, da mora imeti takšna participativna platforma odločilno vlogo pri novem načinu upravljanja Evrope, za katerega bi morala biti značilna skupna odgovornost.