EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.11.2015

COM(2015) 496 final

2015/0239(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropski statistiki cen zemeljskega plina in električne energije in o razveljavitvi Direktive 2008/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem postopku Skupnosti za večjo preglednost cen plina in električne energije, ki se zaračunavajo industrijskim končnim uporabnikom

(Besedilo velja za EGP)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Komisija (Eurostat) zbira podatke o cenah zemeljskega plina in električne energije za industrijske končne uporabnike (končne negospodinjske odjemalce). Industrijske cene za končne uporabnike se z zakonodajo urejajo od leta 1990, zdaj pa jih ureja Direktiva 2008/92/ES, ki je razveljavila Direktivo 90/377/EGS. Nacionalni organi zbirajo podatke o cenah za gospodinjske odjemalce na podlagi prostovoljnega dogovora. Nacionalni organi so obvestili Komisijo, da zaradi omejenih finančnih in človeških virov več ponudnikov podatkov (družbe za oskrbo z zemeljskim plinom in električno energijo) omahuje, ali naj nadaljujejo z zbiranjem teh podatkov.

Na zasedanju Evropskega sveta 22. maja 2013 o energiji in obdavčitvi so voditelji držav in vlad izjavili, da bi morala energetska politika EU stremeti k oskrbi gospodinjstev in podjetij z energijo po dostopnih in konkurenčnih cenah na varen in trajnosten način. Zato je bila Komisija pozvana, naj predloži analizo „sestave in dejavnikov cen energije in stroškov v državah članicah“. Ta analiza naj bi se osredotočila na učinek cen energije na gospodinjstva, mala in srednja podjetja ter energetsko intenzivne panoge, poleg tega pa naj bi preučila konkurenčnost EU v odnosu do njenih svetovnih gospodarskih partnerjev.

Potem ko je Komisija ugotovila, da so za to analizo potrebni dodatni podrobni podatki o cenah, je na podlagi prostovoljnega dogovora zbrala potrebne informacije od vseh 28 držav članic EU. Poročilo, ki vsebuje podrobno analizo sestavnih delov cene zemeljskega plina in električne energije, je bilo Svetu predloženo januarja 2014.

Oblikovalci politik so v letu 2014 večkrat zahtevali podrobnejše uradne statistične podatke o cenah zemeljskega plina in električne energije. Na seji 13. junija 2014 je Svet za promet, telekomunikacije in energijo (PTE) potrdil negativni učinek visokih in naraščajočih cen in stroškov energije na svetovno konkurenčnost Evrope ter na življenjski standard posameznih odjemalcev. Zato je Svet PTE pozval k „pregledu nadaljnjega ukrepanja Komisije glede cen in stroškov energije in odjemalcev do leta 2016“.

Evropska komisija je 25. februarja 2015 sprejela sveženj o energetski uniji. Eden od ukrepov iz svežnja o energetski uniji v okviru poglavja o notranjem energetskem trgu opredeljuje analizo cen in stroškov energije, ki se bo izvajala leta 2016 in nato vsaki 2 leti.

Pripravljen je bil dodaten sklop podsestavin davkov in dajatev ter omrežnih cen zemeljskega plina in električne energije, v katerem so izraženi cilji svežnja energetske unije in v katerem je zlasti navedena potreba za večjo preglednost stroškov in cen energije iz ukrepa 8 navedenega svežnja.

•Usklajenost z obstoječo politiko na področju

Evropski svet je junija 2014 ponovno potrdil, da je treba okrepiti enotni trg EU, povečati konkurenco in preglednost na trgu s plinom in dokončati povezovanje evropskega energetskega trga. Svet je pozval tudi k nadaljnji analizi povezovanja trgov z vidika energijske učinkovitosti in varnosti.

•Usklajenost z drugimi politikami EU

Komisija je 25. februarja 2015 sprejela sveženj o energetski uniji. V zvezi s tem bo Komisija od leta 2016 dalje zagotavljala podatke o cenah in stroških energije (vključno z davki in subvencijami). Ta razčlenitev cen in stroškov energije bo Komisiji omogočila spremljanje razmer na trgu z energijo.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člen 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

•Subsidiarnost (za neizključne pristojnosti)

Komisija (Eurostat) zbira nacionalne podatke o cenah električne energije in zemeljskega plina po metodologiji, ki omogoča primerjavo cen med državami članicami. Te podatke o cenah je treba zbirati na ravni EU, da se zagotovita zanesljivost in primerljivost podatkov v vseh državah članicah EU in da se agregirajo podatki za EU in za euroobmočje. Na nacionalni ravni zbirajo podatke o cenah ustrezni nacionalni organi, nato pa jih izkazuje Eurostat.

•Sorazmernost

Predlagani pravni akt bo zajel zbiranje podatkov o cenah zemeljskega plina in električne energije za sektorja gospodinjstev in negospodinjstev. V preteklosti so se podatki o cenah za industrijski sektor zbirali v skladu z Direktivo 2008/92/ES, podatki o cenah za sektor gospodinjstev pa so se zbirali na podlagi prostovoljnega dogovora. Vse večja kompleksnost notranjega energijskega trga vedno bolj otežuje pridobivanje zanesljivih in najnovejših podatkov o cenah zemeljskega plina in električne energije, saj ni pravno zavezujočih obveznosti za zagotovitev takih podatkov, zlasti za sektor gospodinjstva. Predlagane spremembe v primerjavi z razmerami v skladu z Direktivo 2008/92/ES zajemajo zbiranje podatkov, ki se trenutno zbirajo prostovoljno, s predlaganim pravnim aktom. To ne presega okvira, potrebnega za doseganje zastavljenih ciljev.

•Izbrani pravni instrument

Z uporabo uredbe kot pravnega instrumenta Evropskega parlamenta in Sveta bi se moralo zagotoviti takojšnje, nemoteno in usklajeno izvajanje po vsej EU.

3.UGOTOVITVE NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene in preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Obstoječa veljavna zakonodaja (Direktiva 2008/92/ES) zajema le zbiranje podatkov o cenah zemeljskega plina in električne energije za industrijski sektor. Metodologija, ki se uporablja za ta raziskovanja o cenah in je bila uvedena leta 2007, se je izkazala za učinkovito.

•Posvetovanje z deležniki

Eurostat je januarja 2015 v pisni obliki opravil posvetovanja s člani delovne skupine za statistiko energetike. Njihove pripombe in priporočila so bili upoštevani. Pisno posvetovanje z delovno skupino za statistiko energetike je povzročilo znižanje števila podsestavin davkov in dajatev (z 11 na 6) in precejšnje zmanjšanje podatkov o omrežnih cenah električne energije in zemeljskega plina, ki jih je treba sporočiti. S člani skupine direktorjev sektorske in okoljske statistike in računov (DIMESA) je bilo maja in junija 2015 v pisni obliki opravljeno posvetovanje, ki je privedlo do podaljšanja rokov za vložitev prošnje za odstopanje v zvezi s sporočanjem sestavin in/ali podsestavin podatkov o cenah. Za cene zemeljskega plina v sektorju gospodinjstev je bil določen prag, da bi lahko bile države z majhno porabo zemeljskega plina v gospodinjstvih izvzete. Spremenjeni osnutek je bil predstavljen na seji skupine DIMESA 11. junija 2015 in na sestanku delovne skupine za statistiko energetike 24. junija 2015.

•Zbiranje in uporaba strokovnih nasvetov

Eurostat se je o izvedljivosti zbiranja podatkov posvetoval z združenjema Eurogas in Eurelectric, ki sta dejavni v sektorju plina in elektroenergetskem sektorju. Njuna priporočila o razpoložljivosti informacij o podsestavinah omrežnih cen električne energije in zemeljskega plina so bila upoštevana.

•Ustreznost in poenostavitev predpisov

Upravno breme se za poročevalske organe in Komisijo ne bo znatno povečalo, saj se večina podatkov o cenah že sporoča prostovoljno. Čeprav je bilo seznamu podatkov, ki jih je treba zbrati, dodanih nekaj podsestavin davkov in omrežnih cen, se je pogostost poročanja zmanjšala z vsakoletnega zbiranja na zbiranje enkrat na tri leta. Splošno upravno breme bo zato verjetno ostalo nespremenjeno.

•Ocena učinka

Ocena učinka za ta predlog ni bila izvedena, saj se dejavnosti organov poročanja ali Komisije ne bodo bistveno spremenile. Podrobna obrazložitev odločitve Komisije, da ne bo izvedla ocene učinka, je navedena v njenem načrtu, ki je bil objavljen na spletišču Komisije: http://ec.europa.eu/smart-regulation/impact/planned_ia/docs/2014_estat_001_roadmap_electricityprices.pdf.

•Temeljne pravice

Ni relevantno.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun EU. Dejavnosti se ne bodo znatno povečale, zato ne bodo nastali dodatni stroški.

5.DRUGI VIDIKI

•Izvedbeni načrti in ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Jih ni.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

•Podrobna obrazložitev specifičnih določb predloga

Zanesljivi, pravočasni in popolni statistični podatki o cenah zemeljskega plina in električne energije so pomemben vir informacij za evropske oblikovalce politik. Glede na to, da se zbiranje podatkov o cenah plina in električne energije v gospodinjskem sektorju izvaja prostovoljno, se lahko posamezni ponudniki podatkov (družbe za oskrbo z električno energijo ali plinom) odločijo, da z zbiranjem podatkov ne bodo nadaljevali. Ker bo zbiranje podatkov zajeto v pravni okvir, bo nadaljnje poročanje zagotovljeno.

Za analizo glavnih dejavnikov, ki vplivajo na ceno električne energije in zemeljskega plina, ni dovolj spremljati le končne cene plina in električne energije ter omrežja, davke in cene izdelkov. Za določitev dejavnikov cen je bil pri zbiranju podatkov dodan niz spremenljivk (podsestavin), ki bo omogočil podrobnejšo analizo podatkov, ki se zbirajo na podlagi usklajene metodologije.

Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt zadeva vprašanja Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in ga je zato treba razširiti na EGP.

2015/0239 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropski statistiki cen zemeljskega plina in električne energije in o razveljavitvi Direktive 2008/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem postopku Skupnosti za večjo preglednost cen plina in električne energije, ki se zaračunavajo industrijskim končnim uporabnikom

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 338(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom 1 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Konkurenčnost, trajnost in energetska varnost so krovni cilji trdne energetske unije s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost.

(2)Visokokakovostne, primerljive, najnovejše, zanesljive in usklajene informacije o cenah zemeljskega plina in električne energije, zaračunanih končnim odjemalcem, so potrebni za pripravo politike energetske unije in spremljanje energijskih trgov držav članic.

(3)Cilj te uredbe je zagotavljanje evropske statistike v podporo energetski politiki, zlasti za oblikovanje v celoti povezanega notranjega energijskega trga za odjemalce. Za boljše povezovanje trga bi morala obstajati večja preglednost stroškov in cen energije ter preglednost glede ravni javne podpore.

(4)Doslej je Direktiva 2008/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta 2 zagotavljala skupni okvir za pripravo, pošiljanje in izkazovanje primerljive statistike maloprodajnih cen zemeljskega plina in električne energije, ki se zaračunavajo industrijskim odjemalcem v Uniji.

(5)Zbiranje podatkov o maloprodajnih cenah zemeljskega plina in električne energije za končne odjemalce v sektorju gospodinjstev se je doslej izvajalo na podlagi prostovoljnega dogovora.

(6)Vse večja kompleksnost notranjega energijskega trga vedno bolj otežuje pridobivanje zanesljivih in najnovejših podatkov o cenah zemeljskega plina in električne energije, saj ni pravno zavezujočih obveznosti za zagotovitev takih podatkov, zlasti za sektor gospodinjstva.

(7)Za zagotovitev sporočanja visokokakovostnih podatkov o cenah za sektorja gospodinjstev in negospodinjstev bi moralo biti zbiranje obeh vrst podatkov urejeno s pravnim aktom.

(8)V večini držav so podatki o prenosnih sistemih na voljo od energetskih regulatorjev, vendar je pri zbiranju podatkov o stroških distribucije vključeno veliko večje število zbiralcev podatkov in v nekaterih državah članicah pomeni sporočanje teh podatkov večji izziv. Glede na pomen stroškov distribucije in potrebo po preglednosti na tem področju mora biti zbiranje podatkov usklajeno na podlagi preudarne metodologije.

(9)Sistem skupin porabe, ki ga uporablja Komisija (Eurostat) v svojih objavah o cenah, bi moral zagotavljati preglednost trga in široko izkazovanje nezaupnih podatkov o cenah ter bi moral omogočiti izračun evropskih agregatov.

(10)Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 3 določa, da poteka zbiranje statističnih podatkov v skladu z načeli nepristranskosti, preglednosti, zanesljivosti, objektivnosti, strokovne neodvisnosti, stroškovne učinkovitosti ob hkratnem varovanju statistične zaupnosti.

(11)Informacije o cenah, ki se zaračunavajo končnim odjemalcem zemeljskega plina in električne energije, bi morale omogočiti primerjave s cenami drugih energetskih proizvodov.

(12)Informacije o zbiranju podatkov o cenah in kakovosti bi bilo treba zagotoviti v okviru standardnega postopka poročanja.

(13)Podrobni podatki o razčlenitvi skupin porabe in njihovih tržnih deležih so bistven del statistike cen zemeljskega plina in električne energije.

(14)Analiza cen se lahko izvede, samo če so na voljo visokokakovostni uradni statistični podatki iz držav članic glede različnih sestavin in podsestavin cen zemeljskega plina in električne energije. Revidirana metodologija za pridobitev podrobne razčlenitve različnih sestavin in podsestavin cen zemeljskega plina in električne energije, ki se zaračunavajo končnim odjemalcem, bo omogočila analizo učinka različnih vidikov na končne cene.

(15)Podatki, ki so bili predloženi Komisiji (Eurostatu) o cenah in pogojih prodaje končnim odjemalcem, in razčlenitev števila končnih odjemalcev po porabi v posamezni skupini porabe bi morali Komisiji zagotoviti ustrezne informacije, da se bo lahko odločila o ustreznih ukrepih ali predlogih v zvezi z energetsko politiko.

(16)Dobro razumevanje davkov in pristojbin v vsaki državi članici je ključnega pomena za zagotavljanje preglednosti cen. Ugotovljen je bil pomen razčlenitve podatkov o stroških, pristojbinah, taksah in dajatvah omrežij.

(17)Države članice, v katerih je poraba zemeljskega plina kot delež končne porabe energije gospodinjstev nizka, bi bilo treba izvzeti iz obveznosti zagotovitve podatkov o cenah zemeljskega plina za končne odjemalce v gospodinjstvih.

(18)Za izboljšanje zanesljivosti podatkov bi morala Komisija (Eurostat) skupaj z državami članicami oceniti in po potrebi izboljšati metodologijo za natančno zbiranje in obdelavo podatkov v skladu z okvirom upravljanja statistističnih podatkov. Zato bi bilo treba redno pripravljati poročila o kakovosti in ocene kakovosti podatkov o cenah.

(19)Na podlagi utemeljene zahteve države članice lahko Komisija državam članicam odobri odstopanja v zvezi z navedenimi posebnimi obveznostmi, za katere uporaba te uredbe v nacionalnem statističnem sistemu države članice zahteva večje prilagoditve in bi verjetno povzročila znatno dodatno obremenitev za dajalce podatkov.

(20)Da se ohrani visoka kakovost podatkov, ki jih pošljejo države članice, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se prilagodijo pragovi, ki se lahko uporabljajo na trgu zemeljskega plina. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, med drugim na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(21)Komisija bi morala zagotoviti, da se z delegiranimi akti državam članicam in dajalcem podatkov ne naloži znatno dodatno upravno breme.

(22)Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo na Komisijo treba prenesti izvedbena pooblastila glede oblike in ureditve v zvezi s pošiljanjem podatkov, zahtev za poročila o kakovosti, njihovo strukturo in primerljivost ter glede odobritve odstopanj. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.

(23)    Direktiva 2008/92/ES se razveljavi.

(24)Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa skupni okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje primerljivih evropskih statistik cen zemeljskega plina in električne energije za odjemalce v gospodinjstvih in končne odjemalce v negospodinjstvih v EU.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„gospodinjstvo“, „končna poraba energije“ in „samoproizvajalci“ pomenijo enako kot v Prilogi A k Uredbi (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 4 ;

(2)„odjemalec“, „končni odjemalec“, „gospodinjski odjemalec“, „negospodinjski odjemalec“, „prenos“, „distribucija“ in „oskrba“ v zvezi z električno energijo pomenijo enako kot v Direktivi 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta 5 , kadar se uporabljajo v zvezi z električno energijo;

(3)„odjemalec“, „končni odjemalec“, „gospodinjski odjemalec“, „negospodinjski odjemalec“, „prenos“, „distribucija“ in „dobava“ v zvezi z zemeljskim plinom pomenijo enako kot v Direktivi 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta 6 , kadar se uporabljajo v zvezi z zemeljskim plinom;

(4)„sestavina omrežja“ pomeni kombinacijo omrežnih stroškov za distribucijo in prenos, kot je navedeno v točki 6 Priloge I in v točki 5 Priloge II.

Člen 3

Viri podatkov

Ob upoštevanju načel ohranjanja manjše obremenitve dajalcev podatkov in upravne poenostavitve države članice zberejo podatke o cenah električne energije in zemeljskega plina ter o njihovih podsestavinah (omrežni stroški in davki, dajatve, takse in pristojbine, kakor je navedeno v prilogah I in II) in podatke o obsegu porabe ter pripravijo poročilo o kakovosti na podlagi naslednjih virov:

(a)posebna statistična raziskovanja, povezana z maloprodajnimi cenami električne energije in zemeljskega plina, naslovljena na proizvajalce ali trgovce, upravljavce prenosnega in distribucijskega sistema, uvoznike ali izvoznike energentov, podjetja za dobavo;

(b)druga statistična raziskovanja, naslovljena na odjemalce v sektorju gospodinjstev in končne odjemalce v sektorju negospodinjstev;

(c)upravni viri, kot so tisti, ki jih imajo nacionalni regulatorji trgov zemeljskega plina in električne energije;

(d)drugi viri, ki uporabljajo dobre postopke statističnega ocenjevanja.

Člen 4

Zajetje

(1)Države članice zagotovijo, da je sistem zbiranja in urejanja podatkov reprezentativen.

(2)Državam članicam Komisiji (Eurostatu) ni treba pošiljati podatkov o cenah zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce, če je poraba zemeljskega plina v sektorju gospodinjstev pod pragom 1 % skupne nacionalne porabe energije v sektorju gospodinjstev. Komisija (Eurostat) redno, in sicer vsaj vsaka 3 leta, pregleda, katere države članice izpolnjujejo pogoje za izvzetje iz obveznosti pošiljanja podatkov glede na porabo zemeljskega plina v gospodinjstvih svoje države.

(3)Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10, pri čemer se upoštevajo gospodarski in tehnični trendi glede prilagoditve praga.

Člen 5

Prenos podatkov

(1)Države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo podatke iz prilog I in II.

(2)Komisija določi in z izvedbenimi akti sprejme obliko in ureditev za prenos podatkov, kakor je določeno v prilogah. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

Člen 6

Referenčno obdobje in pogostost prenosa

(1)Države članice zbirajo vse podatke, navedene v prilogah k tej uredbi, od začetka koledarskega leta po sprejetju te uredbe in Komisiji (Eurostatu) zagotovijo statistične podatke v treh mesecih po koncu referenčnega obdobja.

(2)Pogostost prenosa:

(a)    letna (od januarja do decembra) za podatke iz točk 6(a) in 7 Priloge I ter točk 5(a) in 6 Priloge II;

(b)polletna (od januarja do junija in od julija do decembra) za podatke iz točke 6(b) Priloge I ter točke 5(b) Priloge II.

Člen 7

Ocenjevanje kakovosti in poročila

(1)Države članice zagotavljajo kakovost podatkov v skladu z merili kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.

(2)Države članice nemudoma obvestijo Komisijo (Eurostat) o vsaki metodološki ali drugi spremembi, ki bi lahko imela znaten učinek na statistiko cen zemeljskega plina in električne energije, vsekakor pa najpozneje en mesec po nastanku navedene spremembe.

(3)Države članice Komisiji (Eurostatu) vsaka tri leta pošljejo poročilo o kakovosti podatkov, iz katerega je razvidno, kako se ti podatki izračunavajo. To poročilo vključuje informacije o obsegu in zbiranju podatkov, merilih za izračun, metodologiji in uporabljenih podatkovnih virih ter kakršnih koli spremembah virov ali metodologije.

(4)Komisija (Eurostat) oceni kakovost poslanih podatkov in informacij iz poročil o kakovosti ter pripravi in razpošlje povzetek poročila o oceni kakovosti.

(5)Kadar Komisija (Eurostat) ugotovi statistično pomembna odstopanja ali nedoslednosti pri poslanih podatkih, lahko od nacionalnih organov zahteva ustrezno razčlenitev podatkov in metode izračunavanja ali vrednotenja, na katerih temeljijo zagotovljeni podatki, da se podatki ocenijo in po potrebi zahteva, da zadevna država članica podatke ali informacije, ki se štejejo za netočne, spremeni in ponovno predloži.

(6)Komisija z izvedbenimi akti določi zahteve za poročila o kakovosti ter njihovo strukturo in primerljivost, navedene v odstavku 3. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

Člen 8

Izkazovanje

Komisija (Eurostat) razpošlje statistiko cen zemeljskega plina in električne energije najpozneje pet mesecev po koncu vsakega referenčnega obdobja.

Člen 9

Odstopanja

(1)Odstopanja se lahko odobrijo z izvedbenimi akti v zvezi s tistimi posebnimi obveznostmi, za katere uporaba te uredbe v nacionalnem statističnem sistemu države članice zahteva večje prilagoditve in bi verjetno povzročila znatno dodatno obremenitev za dajalce podatkov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2) najpozneje do [xx-xx-xxx].

(2)Za namene odstavka 1 zadevna država članica Komisiji predloži utemeljen zahtevek najpozneje devet mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

(3)Odstopanja veljajo najkrajše možno časovno obdobje in v nobenem primeru ne presegajo treh let.

(4)Država članica, ki ji je bilo odobreno odstopanje v skladu z odstavkom 1, v obdobju odstopanja še naprej uporablja ustrezne določbe Direktive 2008/92/ES.

Člen 10

Izvajanje pooblastila

(1)Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

(2)Pooblastila iz člena 4(3) se prenesejo za nedoločen čas od [xx-xx-xxx] naprej.

(3)Evropski parlament ali Svet lahko pooblastilo iz člena 4(3) kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

(4)Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(5)Delegirani akt v skladu s členom 4(3) začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu ali Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.

Člen 11

Postopek v odboru

(1)Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 7 .

(2)Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 12

Razveljavitev Direktive 2008/92/ES

(1)Direktiva 2008/92/ES se razveljavi.

(2)Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se razumejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah.

V Bruslju,

(1) Mnenje Evropskega parlamenta z dne... (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne...

(2) Direktiva 2008/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o enotnem postopku Skupnosti za večjo preglednost cen plina in električne energije, ki se zaračunavajo industrijskim končnim uporabnikom (UL L 298, 7.11.2008, str. 9).

(3) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(4) Uredba (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o statistiki energetike (UL L 304, 14.11.2008, str. 6–11).

(5) Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 55).

(6) Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 94).

(7) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13–18).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.11.2015

COM(2015) 496 final

PRILOGI

k
predlogu
UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o evropski statistiki cen zemeljskega plina in električne energije in o razveljavitvi Direktive 2008/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem postopku Skupnosti za večjo preglednost cen plina in električne energije, ki se zaračunavajo industrijskim končnim uporabnikom

PRILOGA I – CENE ZEMELJSKEGA PLINA

Ta priloga določa metodologijo za zbiranje in urejanje statističnih podatkov o cenah zemeljskega plina za odjemalce v gospodinjstvih in končne odjemalce v negospodinjstvih.

1. Cene

Sporočijo se cene, ki se zaračunavajo odjemalcem v gospodinjstvih in končnim odjemalcem v negospodinjstvih, ki zemeljski plin, distribuiran prek omrežja, kupujejo za lastno uporabo.

2. Zemeljski plin

Zemeljski plin vključuje zemeljski plin in druga plinasta goriva, na primer bioplin, pomešana z zemeljskim plinom v prenosnem in distribucijskem omrežju. Druga plinasta goriva, ki se distribuirajo prek namenskih omrežij, ne da bi bila pomešana z zemeljskim plinom (npr. plin iz plinarn, koksarniški plin, plavžni plin in bioplin), so izključena.

3. Poročevalske enote

Podatki morajo vključevati vse gospodinjske in negospodinjske odjemalce zemeljskega plina, vendar ne smejo vključevati odjemalcev, ki uporabljajo plin samo za:

proizvodnjo električne energije v elektrarnah ali elektrarnah toplarnah ali

neenergetske namene (npr. za uporabo v kemični industriji).

4. Merske enote

Cene, ki jih je treba sporočati, so nacionalne povprečne cene za končne odjemalce v gospodinjstvih in končne odjemalce v negospodinjstvih.

Cene morajo biti izražene v nacionalni valuti na gigadžul. Uporabljena enota energije se izmeri na podlagi bruto kalorične vrednosti.

Cene se tehtajo glede na tržni delež podjetij za oskrbo z zemeljskim plinom v vsaki skupini porabe. Če ni možno izračunati tehtanih povprečnih cen, se lahko zagotovijo aritmetične povprečne cene. V vsakem primeru morajo podatki zajemati reprezentativni delež nacionalnega trga.

5. Skupine porabe

Cene, ki jih je treba sporočati, morajo temeljiti na sistemu standardnih skupin letne porabe zemeljskega plina.

(a) Za odjemalce v gospodinjstvih se uporabljajo naslednje skupine:

(b)    Za končne odjemalce v negospodinjstvih se uporabljajo naslednje skupine:

6. Raven podrobnosti    

Zadevne cene morajo vključevati vse plačljive postavke: omrežnine, ki se jim prišteje porabljena energija in odštejejo morebitni popusti ali premije ter prištejejo še vsi drugi prispevki (npr. najemnina za merilnik, stalni prispevki). Začetni priključitveni prispevki se ne vključijo.

Podrobne podatke je treba zagotoviti, kot je opredeljeno v nadaljevanju.

(a)    Raven natančnosti, zahtevana za sestavine in podsestavine

Sporočene cene se razčlenijo na tri glavne sestavine in ločene podsestavine.

Končna cena za odjemalca zemeljskega plina po skupini porabe je vsota treh glavnih sestavin: sestavina energije in oskrbe, sestavina omrežja (prenos in distribucija) ter sestavina, ki zajema davke, dajatve in pristojbine.

(b)    Raven podrobnosti na podlagi obdavčitve

Podatke o cenah je treba razčleniti na naslednje tri ravni:

7. Obseg porabe

Države članice morajo poslati informacije o sorazmernem deležu zemeljskega plina v posamezni skupini porabe na podlagi skupnega obsega porabe, na katerega se cene nanašajo.

Letni obseg porabe za vsako skupino porabe se sporoči enkrat na leto hkrati s podatki o cenah za drugo polletje.

Podatki ne smejo biti starejši od dveh let.

PRILOGA II – CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE

Ta priloga določa metodologijo za zbiranje in urejanje statističnih podatkov o cenah električne energije za odjemalce v gospodinjstvih in končne odjemalce v negospodinjstvih.

1. Cene

Sporočijo se cene, ki se zaračunavajo odjemalcem v gospodinjstvih in končnim odjemalcem v negospodinjstvih, ki kupujejo električno energijo za lastno uporabo.

2. Poročevalske enote

Podatki morajo vključevati vse odjemalce električne energije v gospodinjstvih in končne odjemalce električne energije v negospodinjstvih, električno energijo, ki jo proizvedejo in porabijo samoproizvajalci, pa je treba izvzeti iz obveznosti poročanja.

3. Merska enota

Cene, ki jih je treba sporočati, so nacionalne povprečne cene za končne odjemalce v gospodinjstvih in končne odjemalce v negospodinjstvih.    
   
Cene morajo biti izražene v nacionalni valuti na kilovatno uro (KWh).

Cene se tehtajo glede na tržni delež podjetij za oskrbo z električno energijo v vsaki skupini porabe. Če ni mogoče izračunati tehtanih povprečnih cen, se lahko zagotovijo aritmetične povprečne cene. V vsakem primeru morajo podatki zajemati reprezentativni delež nacionalnega trga.

4. Skupine porabe

Cene, ki jih je treba sporočati, morajo temeljiti na sistemu standardnih skupin letne porabe električne energije.

(a)    Za odjemalce v gospodinjstvih se uporabljajo naslednje skupine:

(b)    Za končne odjemalce v negospodinjstvih se uporabljajo naslednje skupine:

5. Raven podrobnosti    

Zadevne cene morajo vključevati vse plačljive postavke: omrežnine, ki se jim prišteje porabljena energija in odštejejo morebitni popusti ali premije ter prištejejo še drugi prispevki (npr. najemnina za merilnik, stalni prispevki). Začetni priključitveni prispevki se ne vključijo.

Podrobni podatki se zagotovijo, kot je opredeljeno v nadaljevanju.

(a)    Raven natančnosti, zahtevana za sestavine in podsestavine

Sporočene cene se razčlenijo na tri glavne sestavine in ločene podsestavine.

Cena za končnega odjemalca električne energije po skupini porabe je vsota treh glavnih sestavin: sestavina energije in oskrbe, sestavina omrežja (prenos in distribucija) in sestavina, ki zajema davke, dajatve in pristojbine.

(b)    Raven podrobnosti na podlagi obdavčitve

Podatke o cenah je treba razčleniti na naslednje tri ravni:

6. Obseg porabe

Države članice morajo poslati informacije o sorazmernem deležu električne energije v posamezni skupini porabe na podlagi skupnega obsega porabe, na katerega se cene nanašajo.

Letni obseg porabe za vsako skupino porabe se sporoči enkrat na leto hkrati s podatki o cenah za drugo polletje.

Podatki ne smejo biti starejši od dveh let.

(1) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347/1, 11.12.2006, str. 1).