14.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 230/39

Poročevalec:

Ludvík JÍROVEC

Soporočevalec:

Patrizio PESCI

1.1

Da bi kar najbolj povečali koristi, ki jih lesni izdelki prinašajo za ravnotežje ogljika, in okrepili konkurenčnost evropske lesnopredelovalne industrije (1) in njenih zmogljivosti za spodbujanje inovacij, je Evropski ekonomsko-socialni odbor pripravil naslednja priporočila.

1.2

EESO se zaveda, da evropska in nacionalna zakonodaja močno vplivata na lesnopredelovalno industrijo. Zato poziva države članice, naj proučijo možnosti za uporabo lesa kot okolju prijaznega materiala in s tem spodbudijo konkurenčnost sektorja, zaposlovanje in naložbe v raziskave in inovacije.

1.3

EESO poziva Evropsko komisijo, naj v posvetovanju z zainteresiranimi stranmi pripravi evropske smernice o oskrbi z lesom, da se poveča dobava lesa in spodbudi trajnostna uporaba lesnih virov. Vanje bi bilo treba vključiti tudi načela o gospodarni rabi virov. Upoštevati bi bilo treba priporočila iz smernic o dobrih praksah pri trajnostnem pridobivanju lesa v Evropi (2010) ter jih po potrebi nadalje razviti.

1.4

EESO opozarja na pomen črtanja palet in predelanega lesa, ki so ga zavrgli potrošniki, iz opredelitve terciarne biomase.

1.5

Kot je EESO poudaril že v mnenju na lastno pobudo o možnostih in izzivih za bolj konkurenčen evropski lesnopredelovalni in pohištveni sektor, ki je bilo sprejeto oktobra 2011 (2) in v skladu z načeli, ki jih je Komisija opredelila v nedavnem sporočilu z naslovom Na poti h krožnemu gospodarstvu: Program za Evropo brez odpadkov, bo načelo „kaskadne uporabe“ (uporaba, ponovna uporaba, reciklaža, pridobivanje energije) – če je to izvedljivo z gospodarskega in tehničnega vidika ob upoštevanju posebnih nacionalnih in regionalnih značilnosti – predstavljalo najboljši način za uporabo lesa, ki je čim bolj gospodarna z viri. EESO izraža zadovoljstvo, da je na podlagi njegovega poziva k priznanju pomena kaskadnega načela pri uporabi lesa to načelo bilo vključeno v več dokumentov EU, kot so sporočilo za oživitev evropske industrije, sporočilo o novi gozdarski strategiji EU, delovni dokument služb Komisije A Blueprint for the EU forest-based industries (woodworking, furniture, pulp & paper manufacturing and converting, printing) (Načrt za industrijo EU, ki temelji na gozdarstvu (obdelava lesa, proizvodnja in predelava pohištva, celuloze in papirja, tiskanje)), ki spremlja sporočilo o novi gozdarski strategiji EU: za gozdove in gozdarski sektor. Vendar EESO ne more podpreti zamisli o pravno zavezujočih predpisih ter se zavzema za pristop, ki temelji na načelih odprtega trga, in svobodo tržnih udeležencev.

1.6

Med možnostmi upravljanja z gradbenimi materiali bi morali biti tudi ukrepi, s katerimi bi preprečevali, da material, ki ga je mogoče reciklirati, kot na primer les, pristane na odpadu. Komisijo in zainteresirane deležnike zato poziva, naj oblikujejo smernice in priporočila o zbiranju lesnih odpadkov ter rešitve za ravnanje z lesom, ki ga potrošniki zavržejo.

1.7

EESO poziva Komisijo, naj uvede standard, ki bo ustrezno odražal zvočne značilnosti zaprtih prostorov, glede na to da ima les lahko pomembno vlogo pri zvočni izolaciji. Z lesom se lahko prostori izolirajo pred zunanjim hrupom in zmanjša odmevni čas. Treba bi bilo raziskati nadaljnje možnosti za uporabo lesa.

1.8

EESO poziva države članice in zainteresirane deležnike, naj oblikujejo nacionalne akcijske načrte za povečanje uporabe lesa v stavbah in zeleni infrastrukturi. V izvajanje teh akcijskih načrtov je treba neposredno vključiti lokalne oblasti.

1.9

Ker gradbeniki in arhitekti niso tako dobro seznanjeni z lesom kot z drugimi materiali, EESO poziva države članice, naj oblikujejo pobude za spodbujanje uporabe lesa. Prav tako poziva predstavnike evropske lesnopredelovalne industrije in evropske socialne partnerje, naj oblikujejo usklajene nacionalne kampanje, da bi izboljšali privlačnost te industrije.

2.1

Evropska lesnopredelovalna industrija ustvari letno okoli 122 milijard EUR prometa, pri čemer znaša vrednost njene proizvodnje več kot 115 milijard EUR. Po podatkih Eurostata je bilo leta 2012 na področju predelave lesa dejavnih več kot 3 11  000 podjetij. Okoli 1 26  000 podjetij je delovalo tudi v pohištveni industriji. Med lesnopredelovalnimi panogami v ožjem smislu se je kakih 40  000 podjetij ukvarjalo z žaganjem, medtem ko so ostali podsektorji predelave lesa šteli približno 1 45  000 podjetij. Kljub izboljšavam te številke morda ne odražajo dejanskih razmer, saj mala podjetja zaradi različnih meril, ki jih imajo države članice pri poročanju, včasih niso upoštevana. V pohištvenem sektorju in sektorju gradbenih elementov namreč deluje precej malih podjetij in ocenimo lahko, da se s predelavo lesa pravzaprav ukvarja več kot 3 75  000 podjetij.

2.2

Leta 2012 se je število delovnih mest v lesnopredelovalni industriji močno zmanjšalo po vsej EU. Povprečni padec je znašal 4,4 %, vendar so se vrednosti gibale od –3,2 % v Nemčiji pa do kar –13,7 % v Španiji. Na Hrvaškem in Danskem je število delovnih mest najbolj poraslo, medtem ko so v Španiji (–13,7 %), na Cipru (–13,1 %) in Slovaškem (–11,5 %) zabeležili največje padce v letu 2012.

Evropske in nacionalne politike močno vplivajo na konkurenčnost lesnopredelovalne industrije. Kot je poudarjeno v Poročilu o evropski konkurenčnosti za leto 2014, so stroški proizvodnje, dela in surovin v Evropi znatno višji kot v mnogih drugih regijah, kar za večino sektorja pomeni veliko tveganje selitve. Evropa bi zato morala zahtevati, da za izdelke, ki vstopajo na trg EU, veljajo enaki socialni, okoljski in varnostni standardi kot za tiste, ki so proizvedeni v Evropi. EESO poleg tega poudarja dejstvo, da se evropska lesnopredelovalna industrija še vedno sooča s pomembnim porastom stroškov proizvodnje, zlasti zaradi smole in energije. Stroški energije so trikrat višji kot v ZDA.

2.3

Razvoj energije iz obnovljivih virov in s tem povezane subvencije zmanjšujejo razpoložljivost lesnih surovin in zvišujejo njihovo ceno. Leta 2012 je bilo po ocenah okoli 15 % ali 182 milijonov m3 vsega lesa, posekanega v državah članicah Ekonomske komisije ZN za Evropo (ECE), porabljenega za kurjavo. Iz najnovejšega skupnega poročila o energiji iz lesa, ki sta ga skupaj pripravili omenjena komisija in Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (JWEE 2011), je razbrati, da je energija iz lesa poglavitni element pri energiji iz obnovljivih virov, saj predstavlja kar 38,4 % vseh obnovljivih virov. Po navedbah nedavne evropske študije o ponudbi lesnih surovin v evropskih lesnopredelovalnih panogah in povpraševanju po njih, ki jo je za Evropsko komisijo opravilo podjetje Indufor (3), „bo – če naj bi dosegli cilj glede energije iz obnovljivih virov do leta 2020 – količina lesa, porabljena v EU za energetske namene, enaka današnji skupni količini posekanega lesa. Do leta 2016 bo nastal primanjkljaj 63 mio. m3 lesa v primerjavi s potrebami po lesu, ki jih države članice EU pričakujejo glede na nacionalne akcijske načrte za energijo iz obnovljivih virov.“

2.4

Ob upoštevanju novega evropskega sporočila o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 ter zahtev po povečanju deleža energije iz obnovljivih virov na vsaj 27 % do leta 2030 EESO meni, da je bistveno preučiti različne načine za izboljšanje pridobivanja lesa v EU na primer z upoštevanjem priporočil v smernicah o dobri praksi pri trajnostnem pridobivanju lesa v Evropi, ki so bile objavljene leta 2010, in opredelili rešitve, s katerimi bi se izognili morebitnemu izkrivljanju konkurence med različnimi uporabniki virov biomase.

2.5

EESO zato poziva države članice, naj ocenijo količino lesne biomase v državi ali regiji, ki je zagotovo na voljo za uporabo v energetske namene, in količine biomase, ki jo lesnopredelovalna industrija že uporablja kot surovino.

2.6

EESO poleg tega obžaluje nadaljnji obstoj določb v številnih državah članicah, ki omejujejo uporabo lesa v večnadstropnih stavbah, kot tudi diskriminatorne predpise o požarni varnosti. Predpisi o požarni varnosti so v mnogih državah glavna ovira za uporabo lesa v stavbah. Sicer so oblikovani evropski standardi za požarno varnost v stavbah, vendar to področje ostaja v nacionalni pristojnosti. Te predpise bi bilo treba nemudoma odpraviti, saj očitno predstavljajo tržne ovire za širjenje lesnih izdelkov v gradbeništvu (4).

2.7

EESO tudi obžaluje, da sta bila evropski sektor lesnih plošč in žagarski sektor umaknjena s seznama sektorjev, ki jih ogroža selitev virov ogljika. To bo v omenjenih proizvodnih sektorjih najverjetneje še okrepilo selitev v države zunaj EU. Bistveno je, da zadevna sektorja ohranimo na seznamu, saj bi tako zmanjšali negativni učinek pritiska konkurence, pod katerim so se zaradi izjemnega povišanja stroškov lesa, do katerega je prišlo zaradi tekmovanja s sektorjem energije iz biomase, znašla vsa podjetja. Od leta 2008 do 2013 je samo evropska industrija lesnih plošč zaprla 51 obratov, zaradi česar je prišlo do zmanjšanja zmogljivosti za 10  386 mio. m3. Nekatere od proizvodnih linij, ki so jih zaprli, so nato razstavili in jih ponovno sestavili zunaj Evropske unije. Ohranitev proizvodnih panog znotraj evropskih meja mora biti prednostna naloga za vse oblikovalce politik, še zlasti za Evropsko komisijo. Zadevne generalne direktorate Evropske komisije zato pozivamo, naj sprejmejo ukrepe za zagotavljanje konkurenčnosti evropske industrije in preprečevanje selitev proizvodnih podjetij.

2.8

Učinkovit ukrep za zagotavljanje konkurenčnosti evropskih industrijskih panog in preprečevanje selitev proizvodnje bi bil lahko nov energetsko-ogljični davek, ki bi odpravil diskriminacijo evropskih proizvajalcev.

3.1

Globalno segrevanje je pomembna politična tema, saj močno vpliva na zdravje ljudi in naravne vire. Izbira materialov, ki jih uporabljamo, lahko močno vpliva na emisije ogljikovega dioksida, ki so eden od glavnih krivcev za globalno segrevanje. Izdelki, ki so označeni z izrazi, kot so „zeleno“ in/ali „okolju prijazno“, so pri proizvajalcih in potrošnikih vse bolje sprejeti, podpirajo pa jih tudi nacionalne in evropske politike. EESO meni, da so ocene življenjskega cikla (5) ustrezno orodje za prihodnje ravnanje z okoljem.

3.2

Evropa lahko znatno zmanjša emisije CO2, tako da poveča ponore ogljika, ki jih ustvarjajo gozdovi (z izboljšanjem njihovega upravljanja), in uporabo trajnostno proizvedenih lesnih izdelkov. Znanstveno je dokazano, da uporaba lesnih izdelkov v gradbeništvu in vsakdanjem življenju pozitivno učinkuje na podnebje. Količina ogljika, shranjenega v drevesih in lesnih izdelkih, je odvisna od drevesne vrste, pogojev rasti (okolje), starosti drevesa in gostote sosednjih dreves. Kakor koli že, dokazano je bilo, da z uporabo lesa namesto drugega gradbenega materiala v povprečju prihranimo kar 0,75 do 1 t CO2 na kubični meter. Poleg tega se v 1 m3 lesa shrani še 0,9 t CO2.

3.3

V nedavni študiji z naslovom Ogljik, fosilna goriva in blažitev izgube biotske raznovrstnosti z lesom in gozdovi  (6), ki so jo izvedli na univerzi Yale, so ugotovili, da bi večja uporaba lesa pri gradnji stavb in mostov močno zmanjšala svetovne emisije ogljikovega dioksida in porabo fosilnih goriv. Po navedbah raziskovalcev bi povečanje uporabe lesnih izdelkov na 34 % imelo korenite in pozitivne učinke. S shranjevanjem CO2 v celulozo in lignin v lesnih izdelkih bi se bilo mogoče izogniti od 14 do 31 % svetovnih emisij CO2.

3.4

EESO poziva Evropsko komisijo, naj podpre države članice in evropsko gozdarstvo pri določanju in uvajanju ukrepov in morebitnih spodbud za uporabo pridelanih lesnih proizvodov z dolgim življenjskim ciklom (7). Dlje ko se les uporablja in ponovno uporablja, dlje je v njem ujet ogljikov dioksid. Odpadni lesni material (v ožjem smislu) je mogoče zmanjšati na minimum, saj je vse dele lesa mogoče učinkovito (ponovno) uporabiti, konec koncev pa ga je v vsakem trenutku mogoče s kurjenjem porabiti za energijo (8). Če se želimo v Evropi učinkovito spopasti s podnebnimi spremembami, bi morale države članice in evropske institucije spodbujati uporabo lesnih izdelkov in oblikovati ugoden politični okvir, v katerem bo življenjski cikel lesa čim daljši.

4.1

Gradnja in uporaba stavb močno vplivata na okolje. V svetovnem merilu gre stavbam pripisati 20 % vse porabe vode, 25 do 40 % vse porabe energije ter 30 do 40 % vseh emisij toplogrednih plinov. Ker izbira proizvodov za njihovo gradnjo ali obnovo močno vpliva tudi na okolje, EESO priznava, da ima les pomembno vlogo pri razvoju trajnostnih in okolju prijaznih stavb. Priložnosti, povezane z uporabo lesa v gradbeništvu, ne izkoriščamo v celoti, zaradi česar je prizadeta konkurenčnost lesnopredelovalne industrije. EESO želi analizirati, kako je mogoče izboljšati te razmere, ne da bi to negativno vplivalo na druge materiale.

4.2

Les je že dolgo uveljavljen kot okolju prijazen material široke palete izdelkov. Ocene življenjskega cikla po vsem svetu so pokazale, da lesni izdelki prinašajo velike okoljske koristi. Les je edini popolnoma obnovljiv gradbeni material, poleg tega pa shranjuje CO2 in deluje kot naravna izolacija zaradi zračnih žepkov v svoji celični strukturi. Je varen, trpežen in zanesljiv material, tudi v zelo stresnih pogojih, kot so hurikani in potresi, pa tudi pri požarih.

4.3

Možnosti upravljanja z izrabljenimi gradbenimi materiali vključujejo ponovno uporabo, recikliranje in predelavo. Trenutne razmere kažejo, da se veliko gradbenih odpadkov še vedno odpelje na odlagališča, zaradi česar se povečuje breme, povezano z odlaganjem odpadkov in upravljanjem odlagališč. Materiale, kot je les, je mogoče neposredno predelati v enak izdelek za ponovno uporabo ali iz njih izdelati kak drug uporaben izdelek. EESO opozarja, da recikliranje zahteva predelavo, ki običajno ni ekonomsko upravičena, razen če je v bližini vira materiala organizirano učinkovito zbiranje. Komisijo EU in vključene deležnike zato poziva, naj na nacionalni ravni popišejo vse obstoječe primere dobre prakse, da bi oblikovali smernice in priporočila o zbiranju lesnih odpadkov ter rešitve za ravnanje z lesom, ki ga potrošniki zavržejo. Z zmanjšanjem in recikliranjem gradbenih materialov in materialov, nastalih pri rušenju, lahko zmanjšamo tudi celotne stroške gradnje in odstranitve.

4.4

Gradbeništvo je največji porabnik lesnih izdelkov. Na Finskem se na primer 70 do 80 % domačih lesnih izdelkov uporabi v gradbeništvu. Skeletna gradnja se je okrepila v številnih evropskih državah, zlasti v Združenem kraljestvu, na Irskem in v Franciji. EESO priznava, da uporaba lesa lahko prispeva k razvoju zelenega gospodarstva, in meni, da jo je treba zato spodbujati.

4.5

EESO priznava, da je poznavanje prednosti uporabe lesa v gradbeništvu dokaj omejeno. To ne velja zgolj za arhitekte, temveč tudi za končne uporabnike, ki pogosto niso dovolj seznanjeni z lastnostmi lesa. Zaradi omejenega znanja o lesu se ta uporablja le v omejeni meri, kar slabo vpliva tudi na predstave o lesu. Tudi pomanjkanje usposobljenih delavcev na področju skeletne gradnje stavb ovira razvoj te gradbene metode v številnih evropskih državah.

4.6

EESO poziva evropske lesnopredelovalne panoge in zadevne socialne partnerje, naj oblikujejo usklajene kampanje obveščanja, da bi izboljšali privlačnost tega sektorja. Mlade bi bilo treba spodbuditi, da se usmerijo v programe izobraževanja in usposabljanja, ki jih bodo ustrezno pripravili na poklicno pot v lesnopredelovalni industriji.

5.1

EESO poudarja, da se večina lesarskih delavcev usposablja na delovnem mestu, kjer se spretnosti in znanja učijo neformalno od izkušenih delavcev. Večina lesarskih delavcev se osnovnih strojnih opravil in delovnih nalog nauči v nekaj mesecih, zato da postanejo izkušeni lesarski delavci, pa je sta pogosto potrebni najmanj dve leti. Delovna mesta se ustvarjajo tudi z zagotavljanjem izobraževanja in usposabljanja, prilagojenega potrebam in zahtevam trga dela. EESO poleg tega znova poudarja, da bodo programi za raziskave in inovacije spodbudili zaposlovanje in rast v EU. Zato se lesnopredelovalno industrijo spodbuja k izkoriščanju možnosti, ki so na voljo v okviru programa Obzorje 2020.

5.2

Države članice bi morale ambiciozno uresničevati nedavno sporočilo Komisije o gospodarni uporabi virov v stavbarstvu, da se zagotovijo naložbe v prenovo stavb in ustvarijo delovna mesta.

5.3

EESO se zaveda, da hrup na javnih mestih resno vpliva na zdravje ljudi (10). Les je ne le pomemben okolju prijazen material, ampak ima kot izolacijski material lahko tudi številne družbene in zdravstvene koristi. Les ima lahko pomembno vlogo pri zvočni izolaciji in kot absorpcijski material. Z lesom se lahko prostori izolirajo pred zunanjim hrupom in zmanjša odmevni čas. EESO poziva Komisijo, naj uvede standard, ki bo ustrezno odražal zvočne značilnosti zaprtih prostorov. Z udarjanjem na les nastaja hrup, prav tako pa les lahko okrepi ali absorbira zvočne valove drugih teles. Glede na to, bi bilo treba raziskati nadaljnje možnosti za uporabo lesa. Les ima prav tako znanstveno dokazano pozitiven učinek na kakovost zraka in udobje v zaprtih prostorih.

5.4

Na nacionalni ravni sicer obstaja nekaj pobud za izobraževanje ljudi o priložnostih, ki jih ponuja uporaba lesa kot okolju prijaznega materiala, vendar te niso dovolj usklajene. Naraščajoča poraba lesnih izdelkov je jasno povezana s kampanjami obveščanja, ki bi jih bilo treba izvajati na nacionalni ravni. Glavni cilj izobraževalnih kampanj o lesu je oblikovanje pozitivnih predstav – na tehničnem in kulturnem področju –, ki bodo krepile uporabo lesa.

5.5

EESO bi kot zanimiv primer dobre prakse izpostavil pobudo z naslovom WOODDAYS. Ta dogodek (11) je zaživel 21. marca 2014 v Milanu. V desetdnevnem programu so se osredotočili na rastoča mesta ter pametno, z viri gospodarno zgostitev poselitve v mestih ob uporabi lesa. Dogodek je bil namenjen umestitvi lesa kot gradbenega materiala z doslej neodkritim potencialom v okolje, kjer bo gradnja z lesom v prihodnosti imela veliko vlogo – prav v središča naših mest. Potekal bo tudi v drugih evropskih mestih: Bratislavi, Ljubljani in Bruslju.

5.6

EESO poudarja, da glavni programi okolju prijazne gradnje uporabe lesnih izdelkov ne obravnavajo enako. Medtem ko se nekateri bolj kot na uporabljeni material osredotočajo na zmogljivost, pa drugi „omejujejo“ uporabo lesa kot sprejemljivega materiala (brez kakršnih koli „omejitev“ za druge gradbene materiale). Večja uporaba lesa bi imela tudi vrsto pozitivnih učinkov na gospodarstvo EU. EESO priporoča, da se po vzoru Francije določijo zavezujoči cilji za uporabo lesa v gradbeništvu.

6.1

Povečanje uporabe lesa v gradbeništvu in v vsakdanjem življenju zahteva rešitve in ukrepe za okrepitev mobilizacije lesa (vključno z rešitvami za predelavo večjih količin lesa, lesnih izdelkov in ostankov iz industrijskih odpadkov in odpadkov, ki jih zavržejo potrošniki, za namene ponovne uporabe in reciklaže) ter podaljšanje življenjskega cikla lesnih izdelkov.

6.2

Trajnostna in stalna dobava lesnih surovin je bistvena za ohranjanje konkurenčne industrije lesnih izdelkov. Treba je proučiti priporočila v smernicah o dobri praksi pri trajnostnem pridobivanju lesa v Evropi in jih po potrebi nadalje razviti.

6.3

V zadnjih letih je dobava lesa pod močnim pritiskom, predvsem zaradi evropskih in nacionalnih ukrepov, ki spodbujajo uporabo obnovljivih virov energije in so deloma privedli do kurjenja lesa. EESO opozarja na pomen črtanja palet in predelanega lesa, ki so ga zavrgli potrošniki, iz opredelitve terciarne biomase. Tovrstni materiali so bistvena vhodna surovina za nekatere vrste izdelkov, ki jih izdelujejo proizvajalci lesnih plošč, in v nekaterih primerih predstavljajo do 95 % vhodnega lesa (12).

6.4

EESO poudarja, da bo načelo „kaskadne uporabe“ (uporaba, ponovna uporaba, reciklaža, pridobivanje energije) – če je to izvedljivo z gospodarskega in tehničnega vidika ob upoštevanju posebnih nacionalnih in regionalnih značilnosti ter uravnoteženosti povpraševanja in dobave lesa – predstavljalo najboljši način za z viri kar najbolj gospodarno uporabo lesa, naravne surovine. Vendar EESO ne more podpreti zamisli o pravno zavezujočih predpisih ter se zavzema za pristop, ki temelji na načelih odprtega trga, in svobodo tržnih udeležencev. Pristop „kaskadne uporabe“ lesa zagotavlja ne le najboljšo ekonomsko izrabo surovine, temveč tudi pomembne podnebne koristi s stalnim učinkom shranjevanja in nadomeščanja ogljika, preden se les uporabi kot vir energije.