7.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 258/1

—

ob upoštevanju določb iz členov 355 in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki najbolj oddaljenim regijam priznava poseben status, in člena 107(3)(a) PDEU o sistemu državne pomoči tem regijam,

—

ob upoštevanju člena 174 in naslednjih členov PDEU, ki določajo cilj ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter opredeljujejo finančne strukturne instrumente za njihovo uresničevanje,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. maja 2004 z naslovom Tesnejše partnerstvo za najbolj oddaljene regije (COM(2004)0343),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2005 o okrepljenem partnerstvu za najbolj oddaljene regije (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. septembra 2007 z naslovom Strategija za najbolj oddaljene regije: dosežki in prihodnji izzivi (COM(2007)0507) in delovnega dokumenta služb Komisije z dne 12. septembra 2007, ki spremlja to sporočilo, z naslovom Strategija za najbolj oddaljene regije: dosežki in prihodnji izzivi (SEC(2007)1112),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2008 o strategiji za najbolj oddaljene regije: dosežki in prihodnji izzivi (2),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. oktobra 2008 z naslovom Najbolj oddaljene regije: prednost Evrope (COM(2008)0642),

—

ob upoštevanju skupnega memoranduma najbolj oddaljenih regij z dne 14. oktobra 2009 o najbolj oddaljenih regijah za obdobje do leta 2020,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom EVROPA 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

—

ob upoštevanju memoranduma Španije, Francije, Portugalske in najbolj oddaljenih regij z dne 7. maja 2010 o prenovljeni viziji evropske strategije za najbolj oddaljene regije,

—

ob upoštevanju sklepov 3022. seje Sveta za splošne zadeve z dne 14. junija 2010 (3),

—

ob upoštevanju prvega poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 24. septembra 2010 o učinkih prenove programa možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI) z leta 2006 (COM(2010)0501),

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2010 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (COM(2010)0498),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. junija 2011 z naslovom Proračun za strategijo Evropa 2020 (COM(2011)0500 – prvi in drugi del),

—

ob upoštevanju predloga uredbe Sveta z dne 29. junija 2011 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2011)0398),

—

ob upoštevanju poročila z naslovom Najbolj oddaljene evropske regije in enotni trg: vpliv EU v svetu z dne 12. oktobra 2011 članu Evropske komisije Michelu Barnierju, ki ga je predstavil Pedro Solbes Mira,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu svetu z dne 18. oktobra 2010 z naslovom Mnenje Komisije v skladu s členom 355(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije o pobudi francoske vlade za spremembo položaja otoka Saint-Barthélemy v razmerju do Evropske unije (COM(2010)0559) in Sklepa Evropskega sveta 2010/718/EU z dne 29. oktobra 2010 o spremembi položaja otoka Saint-Barthélemy v razmerju do Evropske unije (4),

—

ob upoštevanju sklepne izjave s XVII. konference predsednikov najbolj oddaljenih regij Evropske unije z dne 3. in 4. novembra 2011,

—

ob upoštevanju prispevkov najbolj oddaljenih regij z dne 15. januarja 2010 k javnemu posvetovanju o delovnem dokumentu Komisije – Posvetovanje o prihodnji strategiji „EU 2020“ (COM(2009)0647),

—

ob upoštevanju skupnega prispevka najbolj oddaljenih regij z dne 28. januarja 2011 k Petemu poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji,

—

ob upoštevanju prispevka najbolj oddaljenih regij EU z dne 28. februarja 2011 z naslovom K aktu za enotni trg (COM(2010)0608 z dne 27. oktobra 2010),

—

ob upoštevanju skupne platforme z dne 6. julija 2010, naslovljene na predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Durăa Barrosa s strani konference poslancev Evropskega parlamenta iz najbolj oddaljenih evropskih regij,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za proračun in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0084/2012),

A.

ker Pogodba v členu 349 predvideva lastno pravno podlago, ki temelji na primarni zakonodaji, s katero so se okrepili poseben pravni status in skupne politike za najbolj oddaljene regije;

B.

ker mora biti kohezijska politika usklajena s strategijo Evropa 2020, ki predvideva politične pobude za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter popolno vključitev teh elementov, katerih namen je spodbujati gospodarstvo z visoko stopnjo zaposlenosti, ki bo podpiralo socialno in teritorialno kohezijo, in ustrezno vključiti vidik najbolj oddaljenih regij; ker so te regije v slabšem začetnem položaju z vidika doseganja navedenih ciljev kot ostale regije in ker najbolj oddaljene regije želijo sodelovati pri doseganju petih ciljev do leta 2020 na področju zaposlovanja, inovacij, izobraževanja, socialne vključenosti, podnebja in energije, in ker kljub potrebi, da se cilje strategije Evropa 2020 usmeri k izkoriščanju njihovega potenciala in k rasti sektorjev odličnosti, ni mogoče spregledati ne strukturnih ovir, s katerimi se soočajo te regije, ne temeljne vloge tradicionalnih sektorjev pri razvoju;

C.

ker mora kohezijska politika ostati eden glavnih instrumentov evropskega delovanja za zmanjševanje razlik v evropskih regijah na splošno in zlasti v najbolj oddaljenih regijah, za njihovo vključevanje v notranji trg in njihovo uveljavljanje v zadevnem geografskem prostoru, spodbujanju razvoja in gospodarskega zbliževanja teh regij s celinsko EU ter k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020, pri čemer so evropska sredstva bistveni instrument, ampak ta evropska politika ne more sama razrešiti vseh težav, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije;

D.

ker se najbolj oddaljene regije na gospodarskem področju soočajo z velikim izzivom, ki je spreminjanje omejitev v možnosti in priložnosti za rast, s pomočjo instrumentov, ki omogočajo zmanjševanje neenakosti na področju prostega pretoka oseb, blaga, kapitala in storitev, in ker mora Evropska unija zaradi novih svetovnih izzivov, kot so globalizacija, podnebne spremembe, oskrba z energijo, razvoj obnovljivih virov energije, trajnostno upravljanje naravnih, morskih in kmetijskih virov, ohranjanje biotske raznovrstnosti, socialno vključevanje, boj proti revščini in demografski pritiski, usklajevati vse svoje politike in instrumente;

E.

ker se je zaradi gospodarske, socialne in finančne krize gospodarski položaj zlasti v najbolj oddaljenih regijah poslabšal in ker so se tako razkrile strukturne slabosti njihovih gospodarstev in njihova zunanja odvisnost;

F.

ker evropske naložbe v najbolj oddaljene regije niso le politika odpravljanja zaostankov in nadomestil za omejitve, ampak so tudi naložbe v korist celotne Evropske unije;

1.

vztraja, da imajo najbolj oddaljene regije v skladu s PDEU pravico do diferencirane in skupne obravnave, ki jim omogoča dostop do največje ravni pomoči ne glede na njihovo stopnjo razvitosti, tako da je njihova edinstvenost ustrezno upoštevana in zaščitena;

2.

poudarja, da je treba v skladu s sklepi petega poročila o ekonomskem, socialnem in teritorialnem razvoju povečati prožnost instrumentov kohezijske politike, tako da se omogočijo naložbe, s katerimi bo mogoče zagotoviti stopnjo rasti in razvoja v skladu s cilji strategije Evropa 2020 kljub posebnim geografskim in demografskim pogojem;

3.

se strinja, da morajo najbolj oddaljene regije slediti glavnim ciljem iz strategije Evropa 2020, vendar vztraja, da jih je treba prilagoditi njihovim razmeram ter upoštevati njihovo regionalno raznolikost, strukturni položaj in potencialne prednosti; pri tem pa poudarja, da bi bilo treba člen 349 PDEU, ki predvideva sprejetje posebnih ukrepov za zmanjšanje učinka značilnosti najbolj oddaljenih regij, pogosteje uporabljati in mu priznati pravno, institucionalno in politično področje uporabe, potrebno, da se najbolj oddaljenim regijam omogočijo pravično vključevanje ter gospodarski in socialni razvoj na notranjem trgu in širše, v Evropski uniji, kot tudi njihovo polno udeležbo, enakovredno z drugimi regijami, v vseh ustreznih programih Unije;

4.

meni, da je treba v odnosu do najbolj oddaljenih regij pokazati prilagodljivost v zvezi z osredotočanjem na tri glavne tematske cilje, predvidene v novih predlogih uredb od leta 2014 dalje, kar bi preprečilo pretirano omejitev možnosti za diverzifikacijo in razvoj obstoječega potenciala ter možnosti za izrabo njihovih primerjalnih in konkurenčnih prednosti;

5.

zahteva uporabo drugih meril za ugotavljanje upravičenosti najbolj oddaljenih regij do sredstev iz strukturnih skladov, saj merilo BDP na prebivalca ne odraža posebnih razmer v teh regijah ter je v nasprotju z duhom statusa najbolj oddaljenih regij in s samo Pogodbo; v zvezi s tem zahteva izvajanje posebnega merila, ki bo najbolj oddaljene regije uvrstilo med najmanj razvite regije, ne glede na njihov BDP, ker je ta pristop najbolj prilagojen njihovemu posebnemu položaju; nadalje vztraja, da mora biti stopnja sofinanciranja za najbolj oddaljene regije v okviru vseh instrumentov za pomoč tem regijam 85 %; zahteva podaljšanje roka za izvrševanje financiranja v najbolj oddaljenih regijah, da bi lahko bolje izkoristili sredstva;

6.

obžaluje, da je bilo v okviru dodatnih finančnih sredstev za najbolj oddaljene regije in regije z zelo nizko gostoto prebivalstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) predlagano znižanje pomoči v finančnem obdobju 2014–2020, in izraža zaskrbljenost, ker so se ta finančna sredstva, prvotno namenjena za nadomestila za posledice strukturnih omejitev najbolj oddaljenih regij in regije z zelo nizko gostoto prebivalstva, spremenila zaradi preusmeritve 50 % teh sredstev v drugačne cilje; zahteva 85-odstotno stopnjo sofinanciranja za ta sredstva, kot je običajno pri ESRR; v zvezi s tem zahteva, da finančna prizadevanja za uresničevanje strategije Evropa 2020 vključujejo dostop do evropske finančne pomoči realno vsaj v enaki višini kot v sedanjem finančnem okviru za skladno in učinkovito izvajanje strategije Evropa 2020;

7.

obžaluje, da so se zmanjšala sredstva za druga področja kohezijske politike, Komisija namreč za naslednje programsko obdobje predlaga skupno 5,1-odstotno zmanjšanje financiranja ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, izraženo v stalnih cenah iz leta 2011, vključno z 20,2-odstotnim zmanjšanjem financiranja ukrepov za konvergenčne regije (brez regij v prehodnem obdobju), 5,6-odstotnim zmanjšanjem financiranja za konkurenčne regije ter 2,9-odstotnim zmanjšanjem sredstev Kohezijskega sklada;

8.

pozdravlja načrt Komisije, da bo v večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 vključila proračunsko vrstico za "najbolj oddaljene regije in regije z zelo nizko gostoto prebivalstva", saj bo tako vzpostavljena jasnejša povezava med sredstvi, dodeljenimi tem regijam, in njihovimi cilji;

9.

opozarja, da v predlogu uredbe o prihodnjem Evropskem socialnem skladu (ESS) položaj najbolj oddaljenih regij ponovno ni omenjen, kljub upoštevanju strukturnih značilnosti, naštetih v členu 349 PDEU, in posebnega gospodarskega položaja, zaradi katerega spadajo med regije z najvišjo stopnjo brezposelnosti v Uniji;

10.

poudarja, da je treba prilagoditi evropske fiskalne in carinske politike, da bi okrepili konkurenčnost gospodarstev najbolj oddaljenih regij; poudarja tudi bistven pomen ustreznih fiskalnih in carinskih ureditev za diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti in ustvarjanje trajnih delovnih mest v najbolj oddaljenih regijah;

11.

zahteva, da morajo državljani najbolj oddaljenih regij uživati prednosti notranjega trga enako kot drugi državljani Unije in da se sprejmejo ukrepi v skladu s priporočili iz Solbesovega poročila; zahteva, da se preuči možnost za pripravo okvira o državnih pomočeh za najbolj oddaljene regije in zagovarja ohranitev sedanje ravni intenzivnosti pomoči za naložbe v velika, srednja in mala podjetja ter možnost dodeljevanja nezmanjšane in časovno neomejene pomoči za tekoče poslovanje v prilagodljivem regulativnem okviru, saj te pomoči dokazano ne škodijo konkurenci in pomagajo najbolj oddaljenim regijam doseči cilje iz strategije Evropa 2020, zlasti na področju inovacij, raziskav in okolja; glede tega poudarja pomen javnih storitev pri zagotavljanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije najbolj oddaljenih regij, zlasti v sektorjih zračnega in pomorskega prometa, poštnih storitev, energije in komunikacij;

12.

poudarja pomen podpiranja malih in srednjih podjetij z dodeljevanjem sredstev Unije, namenjenih razvoju proizvodne strukture v najbolj oddaljenih regijah ter spodbujanju strokovnega usposabljanja delavcev, kar bi povečalo vrednost izdelkov, značilnih za te regije, in lokalnega gospodarstva;

13.

meni, da morajo imeti ukrepi Unije ključno vlogo in spodbujati pobude za razvoj najbolj oddaljenih regij v centre odličnosti na podlagi sektorjev, ki izkoriščajo svoje prednosti in strokovno znanje, kot so ravnanje z odpadki, obnovljivi viri energije, energetska samozadostnost, biotska raznovrstnost, mobilnost študentov, raziskave na področju podnebnih sprememb ali celo krizno upravljanje; meni, da če ukrepi, sprejeti na evropski ravni in na podlagi splošnih značilnosti evropske celine, v najbolj oddaljenih regijah niso vedno učinkoviti, pa se poskusne ureditve, ki jih dovoljuje člen 349 Pogodbe, ki so res uspešne, lahko razširijo na vso Unijo; spodbuja Komisijo, naj v teh regijah čim bolj poveča poskusne ureditve, katerih cilj je inovativna, solidarna in trajnostna rast;

14.

poziva k odločnejšim ukrepom za pomoč kmetijstvu v okviru ureditve POSEI, da bi se lahko soočili s konkurenčnimi pridelovalci, ki imajo prednost zaradi nižjih proizvodnih stroškov, in zahteva ohranitev posebnih ureditev za najbolj oddaljene regije v okviru skupne kmetijske politike;

15.

zagovarja, da je treba izvesti predhodno oceno učinka osnutkov evropske zakonodaje na ravni gospodarstva najbolj oddaljenih regij;

16.

poudarja, da je treba ohraniti ukrepe za trajnostno upravljanje in varovanje morskih virov, postopno omejiti dostop do morskih območij, opredeljenih kot biološko in geografsko občutljiva, le še lokalnim flotam in uporabljati okolju prijazna ribolovnega orodja, povečati vrednost ribogojstva, ponovno uvesti možnost dodeljevanja pomoči za obnovitev in posodobitev flote, da se izboljšajo varnostni in higienski pogoji in izvajajo dobre prakse, ter poziva k povišanju nadomestil za dodatne stroške v okviru ureditve POSEI za ribištvo; vztraja, da potrebujemo pristop, ki bi bil bolje prilagojen resničnemu stanju vsake regije, pri tem pa se je treba opreti na različne modele sektorskega razvoja, ki jih pripravijo lokalni akterji;

17.

obžaluje, da predlog reforme skupne ribiške politike ne upošteva dovolj stanja in resničnosti v najbolj oddaljenih regijah; poudarja pomen pomorske razsežnosti najbolj oddaljenih regij in pomen ribištva pri prostorskem načrtovanju in zaposlovanju lokalnega prebivalstva glede na izključno ekonomsko cono teh regij, katerih potencial je treba izkoristiti z uvedbo konkretnih in skladnih ukrepov za razvoj resničnega pomorskega gospodarstva in ga ustrezno upoštevati pri načrtovanju celovite evropske pomorske politike; opozarja, da so velikanska biogenetska in mineralna bogastva morskega dna najbolj oddaljenih regij gospodarsko vse zanimivejša in da je to treba upoštevati v "novi evropski strategiji za najbolj oddaljene regije", da se zagotovi razvoj gospodarstva znanja, ki temelji na morju; glede tega meni, da najbolj oddaljene regije sodijo v središče pomorske politike Unije, in vztraja pri vlogi, ki jo te regije lahko imajo na področju trajnostnega izkoriščanja morij in obalnih območij ter glede mednarodnega pomorskega upravljanja, in da nameravajo atlantske najbolj oddaljene regije sodelovati v strategiji za Atlantik, ki se pripravlja;

18.

opozarja na pomen turizma in poziva Komisijo, naj pospeši izvajanje evropskega akcijskega načrta in zagotovi boljše usklajevanje obstoječih virov financiranja, pri čemer naj posveti posebno pozornost najbolj oddaljenim regijam;

19.

vztraja, da želijo najbolj oddaljene regije oblikovati strategijo na področju raziskav in inovacij ter rasti podjetij v teh regijah, zlasti s spodbujanjem podjetniškega duha pri mladih, s čimer bi se razvila mala in srednja podjetja, mladi pa bi se izognili brezposelnosti; poziva k razvoju tehnoloških infrastruktur in centrov za inovacije na evropski ravni, razvoju projektov in partnerstev z znanstvenim in tehnološkim sektorjem ter k izmenjavi zamisli in dobrih praks v okviru evropskih mrež za spodbujanje inovacij in strategij pametne specializacije, kot je platforma S3, in dolgoročnih naložb v najbolj oddaljene regije v okviru kohezijskih sredstev in za zagotavljanje dejavne udeležbe pri vodilnih projektih strategije Evropa 2020; zahteva, da se nadaljujejo dosedanji napori v korist najbolj oddaljenih regij, da se na eni strani okrepi uveljavljanje lokalnih raziskovalnih možnosti v skladu s potencialom, na drugi pa spodbudi in podpre razvoj privlačnih in uspešnih univerz, ki dejansko imajo sredstva in so na ravni drugih univerz na ozemlju Unije;

20.

poudarja, da je treba poenostaviti sinergijo med finančnimi sredstvi kohezijske politike in okvirnim programom za raziskave in razvoj, da bi okrepili razvoj najbolj oddaljenih regij in omejili premajhno izkoriščenost sredstev za raziskave;

21.

poudarja, da mora enotni evropski prometni prostor prispevati k zagotavljanju vključujoče rasti najbolj oddaljenih regij, k zmanjševanju njihove nedostopnosti in k boju proti podnebnim spremembam; poziva k uvedbi posebnega okvira za podporo prometu v najbolj oddaljenih regijah, ki bo koristil zlasti javnemu prometu in razvoju pomorskega prometu med otoki; poziva tudi k oblikovanju logističnih platform in k izvajanju projektov, kot so pomorske avtoceste; poudarja potencial programa Marco Polo za najbolj oddaljene regije; poziva Komisijo, naj ga prilagodi in podaljša tudi po letu 2013, ter zahteva, naj se "mehanizem za medsebojno povezanost Evrope" posebej sklicuje na najbolj oddaljene regije; vztraja, da se najbolj oddaljene regije vključijo v mrežo TEN-T novega instrumenta za boljšo medsebojno povezanost v Evropi;

22.

opozarja, da odvisnost najbolj oddaljenih regij od uvoženih fosilnih goriv povzroča visoke dodatne stroške; ugotavlja tudi, da so naložbe regionalne politike v najbolj oddaljenih regijah za boj proti podnebnim spremembam relativno nizke; predlaga, da se okrepita sektor obnovljivih virov energije in energetska učinkovitost s pobudami, kakršna je "pakt med otoki", katere namen je izdelati lokalne akcijske načrte za obnovljive vire energije in donosne projekte za zmanjšanje emisij CO2 za najmanj 20 % do leta 2020, in uvede poseben program za raziskovalne projekte na področju obnovljivih virov energije in diverzifikacije regionalne energetske osnove, zlasti na področju geotermalne energije, energije plimovanja in vodika, in uvede poseben program na področju energije, da bi zmanjšali stroške zaradi oddaljenosti, infrastrukture in storitev, s čimer bi spodbujali visoko zastavljene politike najbolj oddaljenih regij na področju razvoja obnovljivih virov energije;

23.

z zaskrbljenostjo opaža vpliv podnebnih sprememb na najbolj oddaljene regije, zlasti višanje gladine vode; poziva Unijo, naj to vprašanje obravnava v svoji strategiji na področju preprečevanja podnebnih sprememb in odzivanja nanje; priporoča ustrezno uporabo virov energije in razvoj potenciala obnovljivih virov energije;

24.

poziva Komisijo, naj oblikuje poseben program na področju energije, prometa ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki bo temeljil na ureditvi POSEI in omogočal višjo stopnjo sinergije z drugimi sklopi ukrepov Unije na teh področjih;

25.

meni, da je treba državam članicam pomagati, da prebivalcem teh regij zagotovijo popoln dostop do informacijskih virov in sredstev obveščanja, ki jih omogočajo nove tehnologije, na primer širokopasovna tehnologija in brezžične tehnologije, vključno s satelitom, ter zlasti dostop do širokopasovne infrastrukture, da se tako prek digitalizacije storitev spodbudita gospodarska rast in boljše upravljanje; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli vsi prebivalci najbolj oddaljenih regij do leta 2013 dostop do širokopasovnega interneta;

26.

spoznava posledice čedalje večje digitalne izključenosti, ki lahko začne resno ovirati razvoj, glede na to, da digitalno gospodarstvo nedvomno poganja gospodarski razvoj v Uniji;

27.

ocenjuje, da bi inovativno financiranje kohezijske politike delno lahko odgovorilo na kronično pomanjkanje naložb v mikro ter mala in srednja podjetja v najbolj oddaljenih regijah, in poudarja, da je treba zboljšati dostop podjetij iz najbolj oddaljenih regij do financiranja, zlasti z vzpostavitvijo dialoga s skupino EIB ter s podpiranjem ustanovitve lokalnih naložbenih skladov v vsaki najbolj oddaljeni regiji in razvoja regionalnih trgov tveganega kapitala v skladu s predlogom iz poročila Pedra Solbesa Mire o evropskih najbolj oddaljenih regijah na enotnem trgu, ki je omenjeno zgoraj; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu v ta namen predlaga zakonodajni akt;

28.

želi, da se v teh regijah na omejenih področjih uvedejo poskusne ureditve na področju oddaje javnih naročil, ob upoštevanju teritorialne pripadnosti ponudnikov v postopku dodelitve naročila;

29.

zagovarja večje sodelovanje regionalnih oblasti najbolj oddaljenih regij pri pripravi in izvajanju programov in politik Unije v skladu z načeli prožnosti, prilagodljivosti in modularnosti v okviru subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh ter v partnerstvu, z zasebnim sektorjem in s civilno družbo, da se zagotovi upoštevanje njihovih posebnih potreb na vseh ravneh procesa odločanja, kot tudi za večjo vidnost teh regij v evropskih institucijah;

30.

meni, da je ena od glavnih pomanjkljivosti najbolj oddaljenih regij upravljanje njihovih virov; meni, da jim je treba zagotoviti zadostne elemente za upravljanje svojih naložb, zlasti v infrastrukturo, ki ni povezana le s prevozom, ampak tudi z vodo, energijo in ravnanjem z odpadki;

31.

opozarja, da je zgoraj omenjeno poročilo Pedra Solbesa Mire o najbolj oddaljenih evropskih regijah na enotnem trgu pokazalo, da gospodarstva teh regij pri skoraj vseh vidikih bremenijo dodatni stroški; opozarja Evropsko komisijo na monopole, zlorabe prevladujočega položaja in nezakonite dogovore, ki imajo za nepravično posledico povečevanje življenjskih stroškov; zahteva, da Komisija opravi podrobno študijo o oblikovanju cen v najbolj oddaljenih regijah, da se določijo vzvodi delovanja, s katerimi bo skupni trg na teh ozemljih postal učinkovitejši;

32.

opozarja, da so najbolj oddaljene regije meje EU s preostalim svetom, in poziva k uporabi pristopa, zlasti z nadaljevanjem razmislekov, ki jih je napovedala Komisija, v partnerstvu z najbolj oddaljenimi regijami, ki upošteva sosedstvo s tretjimi državami EU, vključno z državami s posebnimi zgodovinskimi in kulturnimi vezmi; opozarja na težave pri vključevanju v ustrezna geografska območja in na potrebo, da se poiščejo posebni inovativni pristopi, ki spodbujajo dejansko regionalno povezovanje s skupnimi programi in projekti med najbolj oddaljenimi regijami in sosedskimi tretjimi državami, ter da se podpre vzpostavitev dobrih povezav na ustreznih geografskih območjih; poudarja pomen učinkov zunanje razsežnosti nekaterih evropskih politik na najbolj oddaljene regije in poudarja, da je treba izvesti študije, da se oceni vpliv mednarodnih trgovinskih in ribolovnih sporazumov in učinke le-teh na najbolj oddaljene regije in njihovo lokalno proizvodnjo, pri čemer se določijo nadomestni ukrepi za ublažitev škode, ki je posledica sklepanja teh sporazumov;

33.

obžaluje, da generalni direktorat za trgovino ne upošteva posebnosti najbolj oddaljenih regij že od začetka pogajanj o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, ter poziva Komisijo, naj čim prej nadaljuje s prizadevanjem za dogovor, ki upošteva interese zadevnih najbolj oddaljenih regij, v okviru končnih sporazumov, ki se bodo sklenili z državami AKP;

34.

ponovno opozarja, da je potrebna večja sinergija med sredstvi kohezijske politike in Evropskega razvojnega sklada, da se izboljšajo projekti v skupnem interesu in regionalna vključenost najbolj oddaljenih regij; v zvezi s tem ponavlja stališče Evropskega parlamenta o vključitvi Evropskega razvojnega sklada v proračun;

35.

poudarja pomen ozemeljskega sodelovanja za najbolj oddaljene regije in opozarja, naj se v teh regijah nadaljuje z izvajanjem programov za ozemeljsko sodelovanje; s tem v zvezi poziva k prožnejšim predpisom za zagotavljanje boljše uporabe razpoložljivih finančnih sredstev, uresničitev projektov sodelovanja in dvig stopnje sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj na 85 %, da se okrepi čezmejno sodelovanje ter da se na področju čezmejnega sodelovanja za najbolj oddaljene regije odpravi merilo 150 km medsebojne oddaljenosti morskih meja; poleg tega poudarja, da je poseben geografski položaj in geostrateško pomembna vloga najbolj oddaljenih regij za Evropsko unijo velika presežna vrednost v okviru odnosov z afriškimi in srednjeameriškimi državami ter Združenimi državami Amerike;

36.

meni, da bo razvoj čezmejnih elektronskih upravnih storitev prispeval k vključevanju najbolj oddaljenih regij na notranji trg Unije;

37.

opozarja, da se lahko danske, francoske in nizozemske čezmorske regije in območja, na katere se nanašata odstavka 1 in 2 člena 355 PDEU, odločijo postati najbolj oddaljene regije, pri čemer izberejo status, ki jim najbolj ustreza, in opozarja obstoječe najbolj oddaljene regije, da lahko igrajo ključno vlogo pri spodbujanju in krepitvi statusa najbolj oddaljenih regij;

38.

opozarja na to, da bo otok Mayotte kmalu pridobil status najbolj oddaljene regije, in poziva Komisijo, naj okrepi spremljanje, nujno potrebno za pravilno črpanje sredstev; v zvezi s tem opozarja na proračunsko vrstico za pripravljalni ukrep v podporo otoku Mayotte in na potrebo po predvidevanju posebnih ureditev za to regijo ali vsako ozemlje, ki bi ga to zadevalo, v naslednjem večletnem finančnem okviru, da bi podprli ozemlja, ki prehajajo na status najbolj oddaljene regije;

39.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter državam članicam.