(1)

Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi 27 različnih sistemov obdavčevanja pravnih oseb. Ti ovire in izkrivljanje preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga. Odvračajo od vlaganja v Unijo in so v nasprotju s prednostnimi nalogami iz sporočila Komisije z dne 3. marca 2010„Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“. Prav tako so si navzkriž z zahtevami visokokonkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva .

(1)

Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi 27 različnih sistemov obdavčevanja pravnih oseb. Ti ovire in izkrivljanje preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga. Odvračajo od vlaganja v Unijo in so v nasprotju s prednostnimi nalogami iz sporočila Komisije z dne 3. marca 2010„Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“, s paktom „euro plus“ ter z gospodarskim, proračunskim in davčnim povezovanjem, potrebnim za vzpostavitev visokokonkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva .

(1a)

Če bi davčni organi bolj sodelovali, bi se s tem bistveno zmanjšali stroški in upravne obremenitve za podjetja, ki v Uniji poslujejo čezmejno.

(2)

Davčne ovire pri čezmejnem poslovanju so zlasti velike za mala in srednje velika podjetja, ki običajno nimajo sredstev za odpravo tržne neučinkovitosti.

(2)

Davčne ovire so lahko zlasti velike za mala in srednje velika podjetja (MSP), ki poslujejo čezmejno, saj običajno nimajo sredstev za odpravo tržne neučinkovitosti.

(2a)

Na ravni držav članic in tudi na regionalni ravni pri regijah, ki imajo fiskalne in zakonodajne pristojnosti, bi bilo treba spodbujati pošteno konkurenco glede davčnih stopenj.

(3a)

Izboljšanje notranjega trga je poglavitni dejavnik za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest. Uvedba skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) naj bi izboljšala rast in povečala število delovnih mest v Uniji, in sicer z zmanjšanjem upravnih stroškov in birokracije za podjetja, zlasti za mala podjetja, ki poslujejo čezmejno.

(4a)

Skupno konsolidirano osnovo za CCCTB bi bilo treba uvesti v vseh državah članicah, saj so vse vključene v notranji trg. Vendar če Svet ne sprejme soglasne odločitve glede predloga o uvedbi CCCTB, je primerno, da se nemudoma začne postopek za sklep Sveta, s katerim se odobri postopek okrepljenega sodelovanja na področju CCCTB. Tako okrepljeno sodelovanje bi morale začeti države članice, katerih valuta je euro, v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije pa bi moralo biti vedno odprto tudi za druge države članice.

(4b)

Določene poudarjene oblike davčne konkurence, davčne optimizacije in davčne arbitraže bi lahko ogrozile prihodke nekaterih držav članic in privedle do izkrivljanja pri obdavčenju kapitala, ki je mobilen, in dela, ki je manj mobilno. Okrepljen pakt stabilnost in rasti ter Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni Uniji od držav članic, zlasti tistih, katerih valuta je euro, zahtevata strogo fiskalno disciplino, hkrati pa morajo nadzirati svojo porabo in ustvarjati dovolj davčnih prihodkov. Iz teh razlogov in ker pakt euro plus, o katerem so se dogovorili voditelji držav ali vlad držav članic, katerih valuta je euro, določa, da bi lahko z oblikovanjem CCCTB „na način, ki je dohodkovno nevtralen, zagotovili usklajenost nacionalnih davčnih sistemov, pri čemer bi spoštovali nacionalne davčne strategije, ter povečali fiskalno konsolidacijo in konkurenčnost evropskih podjetij“, je bistveno, da so države članice, katerih valuta je euro, sposobne izpolnjevati svoje proračunske obveznosti, da bi ohranili stabilnost euroobmočja kot celote, zaželeno pa je tudi, da se CCCTB začne uporabljati čim prej in za čim več družb.

(4c)

Komisija bi morala glede na pomembno vlogo, ki jo imajo MSP na notranjem trgu, za tista MSP, ki poslujejo čezmejno, pripraviti orodje, s katerim bi se zmanjšala upravna obremenitev in stroški ter bi se jim tako omogočilo, da se prostovoljno vključijo v sistem CCCTB.

(5)

Ker razlike v stopnjah obdavčitve ne povzročajo takšnih ovir, ni potrebno, da bi sistem (skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)) vplival na presojo držav članic glede njihove nacionalne stopnje obdavčitve družb.

(5)

Ker razlike v stopnjah obdavčitve ne povzročajo takšnih ovir, ni potrebno, da bi sistem CCCTB vplival na presojo držav članic glede njihove nacionalne stopnje obdavčitve družb. Države članice bi morale zato obdržati tudi pristojnost za sprejemanje nekaterih pobud za podjetja, zlasti v obliki davčnega dobropisa.

(5a)

Cilj te direktive ni uskladitev stopenj davka od dohodkov pravnih oseb v državah članicah. Če pa bo postalo očitno, da bi bila lahko uvedba minimalnih stopenj koristna za gospodarsko učinkovitost, uspešnost in pravičnost obdavčitve dohodkov pravnih oseb, bi morala Komisija pri oceni uporabe te direktive preučiti ustreznost take uskladitve. To je toliko bolj pomembno, ker razvoj stopenj davka od dohodkov pravnih oseb v državah članicah jasno kaže, da ima davčna konkurenca na notranjem trgu učinek. Zato je v duhu poročila z naslovom "Nova strategija za enotni trg" z dne 9. maja 2010 koristno ugotoviti, ali je učinek take konkurence koristen ali škodljiv za davčno kulturo, ki je primerna za notranji trg 21. stoletja. Zlasti bi bilo treba pozornost nameniti vprašanju, ali bi bila odprava osnovnega razhajanja med povezovanjem trga in davčno suverenostjo eden od načinov za uskladitev tržne in družbene razsežnosti notranjega trga.

(6)

Konsolidacija je bistveni element takšnega sistema, saj se lahko glavne davčne ovire, s katerimi se srečujejo družbe v Uniji, obravnavajo le v tem okviru. S konsolidacijo se odpravljajo formalnosti v zvezi s transfernimi cenami in dvojno obdavčevanje znotraj skupin. Poleg tega se izguba, ki jo imajo davčni zavezanci, samodejno izravna z dobičkom, ki ga ustvarijo drugi člani iste skupine.

(6)

Konsolidacija je bistveni element takšnega sistema, saj se lahko glavne davčne ovire, s katerimi se srečujejo družbe iste skupine, ki poslujejo čezmejno v Uniji, obravnavajo le v tem okviru. S konsolidacijo se odpravljajo formalnosti v zvezi s transfernimi cenami in dvojno obdavčevanje znotraj skupin. Poleg tega se izguba, ki jo imajo davčni zavezanci, samodejno izravna z dobičkom, ki ga ustvarijo drugi člani iste skupine.

(6a)

Široka davčna osnova, konsolidacija in diskrecijske pravice držav članic glede nacionalnih stopenj obdavčitve dohodkov pravnih oseb zagotavljajo davčno nevtralno delovanje CCCTB.

(6b)

Če uporaba skupne konsolidirane osnove za CCCTB vpliva na davčne prihodke regionalnih ali lokalnih organov, lahko države članice v skladu s svojimi ustavnimi sistemi in določbami te direktive sprejmejo ukrepe, da bi to odpravile.

(8)

Ker je ta sistem zasnovan zlasti za potrebe družb, ki poslujejo čezmejno, mora to biti neobvezen sistem, ki je na voljo poleg obstoječih nacionalnih sistemov obdavčevanja pravnih oseb .

(8)

Ker je ta direktiva zasnovana zlasti za potrebe družb, ki poslujejo čezmejno, pri čemer pa ne izključuje drugih družb, je oblikovana kot neobvezen sistem, ki omogoča prostovoljno udeležbo vseh upravičenih družb. Vendar se šteje, da so se evropske družbe in evropske zadruge, ki so po definiciji nadnacionalne, odločile za uporabo te direktive dve leti po datumu uporabe direktive. Tudi vse druge družbe, ki so upravičene v skladu s to direktivo, razen mikro, malih in srednje velikih podjetij, kot je opredeljeno v priporočilu Komisije 2003/361/ES (1), bi morale to direktivo začeti uporabljati najpozneje pet let po datumu uporabe direktive . Komisija bi morala pri ocenjevanju učinka CCCTB preučiti, ali bi morala postati obvezna tudi za taka mikro, mala in srednje velika podjetja.

(20)

Sistem mora vključevati splošno pravilo proti zlorabi, ki ga dopolnjujejo ukrepi za omejitev določenih vrst zlorab. Ti ukrepi morajo zajemati omejitve glede odbitnosti obresti, plačanih povezanim podjetjem, ki so za davčne namene rezidenti države z nizkimi davki zunaj Unije, ki si z državo članico plačnika ne izmenjuje informacij na podlagi sporazuma, primerljivega z Direktivo Sveta 2011/16/EU o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve in obdavčitve zavarovalnih premij, ter predpisov o tujih odvisnih družbah.

(20)

Sistem mora vključevati učinkovito splošno pravilo proti zlorabi, ki ga dopolnjujejo ukrepi za omejitev določenih vrst zlorab. Ti ukrepi morajo zajemati omejitve glede odbitnosti obresti, plačanih povezanim podjetjem, ki so za davčne namene rezidenti države z nizkimi davki zunaj Unije, ki si z državo članico plačnika ne izmenjuje informacij na podlagi sporazuma, primerljivega z Direktivo Sveta 2011/16/EU o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve in obdavčitve zavarovalnih premij, ter predpisov o tujih odvisnih družbah. Državam članicam ne bi smeli preprečevati uvajanja in usklajevanja dodatnih medsebojnih ukrepov za zmanjševanje negativnih učinkov držav z nizkimi davki zunaj Unije, ki ne izmenjujejo potrebnih davčnih informacij.

(21)

Formula za porazdelitev konsolidirane davčne osnove mora vključevati tri enako ponderirane faktorje (delo, sredstva in prodaja). Faktor dela se mora izračunati na podlagi plačila za delo in števila zaposlenih (vsaka postavka predstavlja polovico). Faktor sredstev sestavljajo vsa opredmetena osnovna sredstva. Neopredmetena in finančna sredstva je treba izključiti iz formule zaradi njihove mobilne narave in tveganj za izogibanje sistemu. Uporaba teh faktorjev daje ustrezno težo interesu države članice izvora. Končno je treba upoštevati prodajo, da se zagotovi poštena udeležba namembne države članice. Ti faktorji in ponderji morajo zagotoviti, da se dobički obdavčijotam, kjer se zaslužijo. Kot izjema od splošnega načela, kadar rezultat porazdelitve ne predstavlja pravično obsega poslovne dejavnosti, je z zaščitno klavzulo določena nadomestna metoda.

(21)

Formula za porazdelitev konsolidirane davčne osnove bi morala vključevati tri faktorje (delo, sredstva in prodaja). Faktorja dela in sredstev bi morala biti ponderirana s 45 %, faktor prodaje pa z 10 %. Faktor dela se mora izračunati na podlagi plačila za delo in števila zaposlenih (vsaka postavka predstavlja polovico). Faktor sredstev sestavljajo vsa opredmetena osnovna sredstva. Neopredmetena in finančna sredstva je treba izključiti iz formule zaradi njihove mobilne narave in tveganj za izogibanje sistemu. Uporaba teh faktorjev daje ustrezno težo interesu države članice izvora. Končno je treba upoštevati prodajo, da se zagotovi poštena udeležba namembne države članice. Ti faktorji in ponderji morajo zagotoviti, da sedobički obdavčijo tam, kjer se zaslužijo. Kot izjema od splošnega načela, kadar rezultat porazdelitve ne predstavlja pravično obsega poslovne dejavnosti, je z zaščitno klavzulo določena nadomestna metoda.

(21a)

Skupni predpisi za izračun skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb ne bi smeli ustvarjati nesorazmernih upravnih stroškov za podjetja, da se ne ogrozi njihova konkurenčnost.

(23)

Skupine družb morajo imeti možnost za sodelovanje z le eno davčno upravo („glavni davčni organ“), ki je davčna uprava države članice, v kateri je matična družba skupine („glavni davčni zavezanec“) rezidentka za davčne namene. V tej direktivi morajo biti določena tudi postopkovna pravila za upravljanje sistema. Zagotovljen mora biti tudi mehanizem predhodnega odločanja. Postopek revizije začne in ga usklajuje glavni davčni organ, vendar lahko začetek postopka revizije zahtevajo organi katere koli države članice, v kateri je član skupine zavezan za plačilo davka. Pristojni organ države članice, v kateri je član skupine rezident ali ima poslovno enoto, lahko pred sodišči države članice glavnega davčnega organa izpodbija odločitev glavnega davčnega organa glede obvestila o izbiri ali spremenjene odmere. Spore med davčnimi zavezanci in davčnimi organi obravnava upravni organ, ki je pristojen za obravnavo pritožb na prvi stopnji v skladu z zakonodajo države članice glavnega davčnega organa.

(23)

Skupine družb morajo imeti možnost za sodelovanje z le eno davčno upravo („glavni davčni organ“), ki je organ države članice, v kateri je matična družba skupine („glavni davčni zavezanec“) rezidentka za davčne namene. V tej direktivi morajo biti določena tudi postopkovna pravila za upravljanje sistema. Zagotovljen mora biti tudi mehanizem predhodnega odločanja. Postopek revizije začne in ga usklajuje glavni davčni organ, vendar lahko začetek postopka revizije zahtevajo organi katere koli države članice, v kateri je član skupine zavezan za plačilo davka. Pristojni organ države članice, v kateri je član skupine rezident ali ima poslovno enoto, lahko pred sodišči države članice glavnega davčnega organa izpodbija odločitev glavnega davčnega organa glede obvestila o izbiri ali spremenjene odmere. Spore med davčnimi zavezanci in davčnimi organi obravnava upravni organ, ki je pristojen za obravnavo pritožb na prvi stopnji v skladu z zakonodajo države članice glavnega davčnega organa.

(23a)

Komisija bi morala vzpostaviti nov forum o CCCTB, podoben Skupnemu forumu za transferne cene, na katerega lahko podjetja in države članice naslovijo vprašanja in spore, povezane s CCCTB. Takšen forum bi moral biti sposoben dajati smernice za podjetja in države članice.

(27a)

Ta direktiva vsebuje povsem nov pristop k obravnavi bistvene sestavine obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Komisija bi zato morala opraviti podrobno analizo in neodvisno oceno takoj, ko se bo to izplačalo. Zaradi cikla uporabe in izvajanja obdavčitve dohodkov pravnih oseb analize in ocene ne bi smeli opraviti pred iztekom petih let po začetku veljavnosti te direktive. Ocena in analiza Komisije bi morali vključevati preučitev naslednjega: neobvezna narava CCCTB, omejitev usklajevanja na davčno osnovo, porazdelitvena formula, uporabnost sistema za MSP ter učinek na davčne prihodke držav članic.

(j)

davki iz Priloge III , z izjemo trošarin, uvedenih za energetske proizvode, alkohol in alkoholne pijače ter predelan tobak .

(j)

davki iz Priloge III.

(c)

tehnične rezervacije zavarovalnic, določene v skladu z Direktivo 91/674/EGS, so z izjemo izravnalnih rezervacij odbitne. Država članica lahko določi odbitek izravnalnih rezervacij. V primeru skupine se lahko vsak takšen odbitek izravnalnih rezervacij uporabi za porazdeljeni delež članov skupine, ki so rezidenti ali imajo poslovno enoto v tej državi članici. Odbiti zneski se pregledajo in prilagodijo ob koncu vsakega davčnega leta. Pri izračunu davčne osnove v naslednjih letih je treba upoštevati že odbite zneske.

(c)

tehnične rezervacije zavarovalnic, določene v skladu z Direktivo 91/674/EGS, so z izjemo izravnalnih rezervacij odbitne. Država članica , ki se na podlagi člena 62 Direktive 91/674/EGS v okviru gospodarskega prava uvede zahtevo po oblikovanju izravnalnih rezervacij , mora tudi določiti, da so takšne rezervacije odbitne . V primeru skupine se lahko vsak takšen odbitek izravnalnih rezervacij uporabi za porazdeljeni delež članov skupine, ki so rezidenti ali imajo poslovno enoto v tej državi članici. Odbiti zneski se pregledajo in prilagodijo ob koncu vsakega davčnega leta. Pri izračunu davčne osnove v naslednjih letih je treba upoštevati že odbite zneske.

(a)

davek od dobička v skladu s splošno ureditvijo v zadevni tretji državi po zakonski stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 40 % povprečne zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki se uporablja v državah članicah;

(a)

davek od dobička v skladu s splošno ureditvijo v zadevni tretji državi po zakonski stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 70 % povprečne zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki se uporablja v državah članicah;

(b)

v skladu s splošno ureditvijo v tretji državi je dobiček obdavčen po zakonski stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 40 % povprečne zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki se uporablja v državah članicah, ali za subjekt velja posebna ureditev, ki omogoča znatno nižjo obdavčitev kot splošna ureditev;

(b)

v skladu s splošno ureditvijo v tretji državi je dobiček obdavčen po zakonski stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 70 % povprečne zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki se uporablja v državah članicah, ali za subjekt velja posebna ureditev, ki omogoča znatno nižjo obdavčitev kot splošna ureditev;

(a)

učinka mehanizma iz poglavja XVI na razporeditev davčnih osnov med države članice in učinka na njihove davčne prihodke;

(b)

uporabe in uporabnosti te direktive za MSP;

(c)

prednosti in slabosti določitve sistema kot obveznega za MSP;

(d)

socialno-ekonomske posledice te direktive, vključno z učinkom na globalno delovanje družb in konkurenčnost upravičenih in neupravičenih družb;

(e)

učinka na pošteno in pravično pobiranje davkov v državah članicah;

(f)

prednosti in slabosti uvedbe minimalnih davčnih stopenj.