15.1.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 11/39

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira zeleno knjigo, za katero meni, da je korak v pravo smer.

1.2

Čeprav je nesporno, da finančni sistem potrebuje likvidnost, ki je bila že pred finančno krizo in je še vedno v dobršni meri odvisna od bančnega sistema v senci, izkušnje iz krize kažejo, da je pri regulativnem postopku priporočljivo nameniti prednost nepogrešljivi stabilnosti finančnega sistema.

1.3

Vlade, centralne banke in sistemi zajamčenih vlog so morali v praksi kriti izgube, ki so jih povzročile banke v senci, čeprav zakonsko to ni predvideno.

1.4

Eden od glavnih ciljev zelene knjige bi moralo biti preprečevanje tveganja regulativne arbitraže.

1.5

Prvi baselski sporazumi so bili gonilna sila razvoja bančništva v senci, ker so bile bilance bank strogo regulirane, medtem ko zunajbilančne dejavnosti niso bile nadzorovane. Po mnenju EESO bodo novejši baselski sporazumi, ki jih je Evropska komisija prenesla v direktivi o kapitalskih zahtevah CRD III in IV, te vrzeli zapolnili. Dejansko poslovnih dejavnosti "v senci" ne bi smelo biti, zato morajo za bančni sistem v senci veljati enake zahteve glede regulative ter skrbnega in varnega poslovanja kot za celotni finančni sistem.

1.6

Cilj novih predpisov bi morala biti tudi visoka raven varstva evropskih potrošnikov.

1.7

EESO poudarja pomen usklajevanja in nadzora na svetovni ravni ter izmenjave informacij.

1.8

Finančni sistem mora v vseh svojih pojavnih oblikah služiti realnemu gospodarstvu, ne pa špekulacijam.

1.9

EESO poudarja ključno vlogo finančnega sistema za naložbe, ustvarjanje delovnih mest in blaginjo družbe.

1.10

Nova regulativa finančnih trgov je bistvenega pomena za ponovno vzpostavitev trajnostnega gospodarstva.

—

dve dejavnosti:

—

pet vrst podjetij:

—

vzajemnih učinkih med navadnimi bankami in bankami v senci – poročilo naj bi pripravil baselski Odbor za bančni nadzor (Basel Committee on Banking Supervision, BCBS);

—

sistemskih tveganjih skladov denarnega trga (poročilo naj bi pripravilo Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev – International Organization of Securities Commissions, IOSCO);

—

zahtevah za listinjenje (IOSCO in BCBS),

—

drugih podjetjih bančništva v senci (FSB) ter

—

posojanju vrednostnih papirjev in "poslih repo" (FSB).

3.1

EESO meni, da je zelena knjiga pomemben korak v pravo smer in da ponuja ustrezno analizo problemov, povezanih z bančnim sistemom v senci.

3.2

Banke so svoje delovanje tradicionalno financirale z lastniškim kapitalom in komercialnimi vlogami. Da bi povečale svojo posojilno zmogljivost, je listninjenje neodplačanih posojil postala standardna praksa. Listninjenje je v nekaterih primerih koristno, vendar se je ta praksa v času pred krizo zlorabila, saj so bila posojila slabe kakovosti (drugorazredna hipotekarna posojila), vrednostni papirji pa so se vedno znova reciklirali (izvedeni finančni instrumenti), da bi napihnili dobiček bank. Obseg poslovanja banke se določi glede na to, v kakšni meri je premoženje banke predmet učinka finančnega vzvoda. Medtem ko so baselski sporazumi urejali finančni vzvod v bilancah stanja, pa za zunajbilančni finančni vzvod, ki je velikanski, niso veljali nobeni predpisi. Prek bančništva v senci je prišlo do zlorabe hipotek z visokim tveganjem in pretiranega finančnega vzvoda. Poleg tega je osnovna dejavnost bank – konverzija ročnosti, ki pomeni pretvorbo kratkoročnih sredstev v dolgoročna posojila – postala izjemno tvegana, saj so se banke pretirano zanašale na kratkoročna medbančna posojila. Ta odvisnost je krizo likvidnosti še zaostrila v času, ko se je zlomil trg izvedenih finančnih instrumentov. Zato ni presenečenje, da bodo novi baselski sporazumi urejali izvedene finančne instrumente, finančne vzvode in likvidnost.

3.3

Kot posledica deregulacije je prišlo do korenite preobrazbe bančnega poslovanja. Kriza je do neke mere ohromila tradicionalno komercialno bančništvo, ki je desetletja prispevalo k blaginji in rasti življenjskega standarda prebivalstva. Medtem ko regulativni organi odpravljajo največje ekscese bančnega sistema v senci, bi morali zdaj nameniti prednost nujno potrebni stabilnosti finančnega sistema.

3.4

Banke v senci podobno kot tradicionalne banke že nekaj časa izvajajo dejavnosti v zvezi s konverzijo, dospelostjo in likvidnostjo posojil. Čeprav za razliko od tradicionalnih bank formalno nimajo dostopa do posojilodajalcev v skrajni sili (centralnih bank), so morale javne ustanove, kot so pokazale nedavne izkušnje, v praksi z različnimi mehanizmi kriti izgube, ki so jih povzročile banke v senci. Oškodovani so bili predvsem davkoplačevalci.

3.5

Za bančništvo v senci ne veljajo enaka makrobonitetna pravila kot za tradicionalne banke. Vendar pa na veliko načinov poslujejo po njihovem zgledu, prav tako pa je večina od njih pod nadzorom tradicionalnih bank. Eden od glavnih ciljev zelene knjige bi moralo biti preprečevanje tveganja regulativne arbitraže.

3.6

FSB se je v svojem poročilu upravičeno osredotočil na vlogo, ki jo lahko ima makrobonitetni nadzor pri prepoznavanju kopičenja sistemskega tveganja. Pomembno je pozorno spremljati medsebojne povezave bančništva v senci in tradicionalnega bančništva ter poti, po katerih lahko tveganje preide iz bančnega sistema v senci v regulirani sektor. EESO meni, da bi bilo treba pri tem upoštevati naslednje razlikovanje:

Poslovnih dejavnost "v senci" ne bi smelo biti, zato morajo za bančni sistem v senci – če bo v novih predpisih seveda obravnavan – veljati enake zahteve glede regulative ter skrbnega in varnega poslovanja kot za celotni finančni sistem. Reforme, ki so že v veljavi ali v nastajanju – CRD III, CRD IV, Solventnost II, Basel III – morajo prispevati k temu cilju.

3.7

EESO meni, da bi moral biti cilj regulative bančnega sistema v senci tudi varstvo evropskih potrošnikov na podlagi transparentnosti ponujenih finančnih produktov. Stranke imajo pravico do nepristranskega in poštenega svetovanja. Odbor se je že opredelil za ustanovitev Evropske agencije za varstvo potrošnikov finančnih storitev, podobne uradu Bureau of Consumer Financial Protection, vzpostavljenim z zakonom Dodd-Frank (1), da bi okrepili varstvo potrošnikov, izboljšali transparentnost in poenostavili reševanje pritožb.

3.8

Poleg tega je EESO podprl tudi varstvo in spodbujanje prijaviteljev, da bi prispevali k ozdravitvi finančnega sistema. To bi bilo treba storiti s pravnimi rešitvami, ki prijavitelju jamčijo, da ne bo kaznovan, če bo oblasti seznanil z nezakonitimi dejanji.

3.9

Potrebni so celovit pristop k problematiki bančnega sistema v senci in odzivi politike. Posebno pozornost je treba nameniti usklajevanju nadzora na svetovni ravni in izmenjavi informacij. Če sporazumi na mednarodni ravni ne bodo doseženi, to EU v nobenem primeru ne sme ovirati pri sprejemanju ustreznih zakonodajnih ukrepov.

3.10

Eden od naukov velike finančne krize je, da mora biti finančni sistem v vseh svojih oblikah v službi realnega gospodarstva. Opustitev tradicionalnih pravil, ki so urejala bančno poslovanje že desetletja, je pripeljala do silovite rasti špekulativnih produktov. Na koncu se je izkazalo, da je to zelo škodljivo za gospodarstvo.

3.11

Z zgodovinskega vidika imajo banke in vse finančne institucije, ki jih regulira država, zelo pomembno nalogo v gospodarstvu, saj sprejemajo prihranke državljanov in podjetij ter jih usmerjajo za financiranje naložb, ustvarjanje delovnih mest in – v končni posledici – za blaginjo družbe. Ta naloga pa v letih pred krizo ni vedno prevladovala.

3.12

EESO predlaga, naj se družbena odgovornost finančnega sektorja in cilj, da se "zagotovi, da vse finančne dejavnosti prispevajo h gospodarski rasti", uvrstita tudi med cilje zelene knjige. Nova ureditev finančnih trgov je nujno potreben pogoj za vrnitev k trajnostnemu gospodarstvu.

3.13

Ob upoštevanju zakonodaje, ki je začela veljati v zadnjih letih ali je v postopku sprejemanja, EESO opozarja na cilj dobre zakonodaje, s poudarkom na enostavnosti in jasnosti. Treba se je izogibati podvajanjem in izkrivljanjem, ki bi lahko ustvarila pravno negotovost in možnosti za regulativno arbitražo.

3.14

Organi, ki so bili vzpostavljeni za nadzor skrbnega in varnega poslovanja – med njimi predvsem Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) – bi morali biti odgovorni za spremljanje razvoja finančnega sistema in dejavnosti bank v senci, zlasti zato, da bi prepoznavali sistemska tveganja in predlagali ukrepe za njihovo blažitev.

3.15

EESO poudarja, da mora EU prispevati k delu Odbora za finančno stabilnost (FSB) na področju bank v senci in usklajevati svoje pobude s tem organom, da se zagotovi tako skladnost vsebin kot tudi časovnega razporeda.

3.16

EESO poudarja, da je treba z ustreznimi pravili za nadzor skrbnega in varnega poslovanja preprečiti nelojalno konkurenco v finančnem sistemu.

a)

Ali se strinjate s predlagano opredelitvijo bančnega sistema v senci?

Da. Širina izrazov omogoča, da se v opredelitev vključi celoten sklop finančnih subjektov in dejavnosti, ki so značilne za bančni sistem v senci. Tudi če sprejete opredelitve ne bi bilo, to oblasti vsekakor ne bi smelo ovirati pri njihovem delovanju na področjih regulacije in nadzora.

b)

Ali se strinjate s predhodnim seznamom subjektov in dejavnosti bančnega sistema v senci? Ali bi bilo treba analizirati več subjektov in/ali dejavnosti? Če je odgovor pritrdilen, kateri so ti vidiki?

a)

Ali se strinjate, da lahko bančni sistem v senci pozitivno prispeva k finančnemu sistemu? Ali obstajajo drugi pozitivni vidiki teh dejavnosti, ki bi jih bilo treba obdržati in spodbujati v prihodnosti?

Bančni sistem v senci je prispeval k "financializaciji" gospodarstva in nepremičninskega balona, ki je po letu 2007 prizadel več razvitih držav in potisnil njihova gospodarstva na rob propada. Zato mu je treba pripisati glavno, čeprav ne izključno odgovornost v veliki recesiji, ki je prizadela ZDA in številne države EU.

Celoten finančni sistem mora služiti realnemu gospodarstvu.

b)

Ali se strinjate z opisom kanalov, prek katerih dejavnosti bančnega sistema v senci povzročajo nova tveganja ali jih prenašajo na druge dele finančnega sistema?

Strinjamo se. Štiri skupine tveganja ustrezajo izkušnjam iz finančne krize.

c)

Ali je treba proučiti druge kanale, prek katerih dejavnosti bančnega sistema v senci povzročajo nova tveganja ali jih prenašajo na druge dele finančnega sistema?

a)

Ali se strinjate, da je za subjekte in dejavnosti bančnega sistema v senci potrebno strožje spremljanje in strožja zakonska ureditev?

b)

Ali se strinjate s predlogi glede opredelitve in spremljanja ustreznih subjektov in njihovih dejavnosti? Ali menite, da EU potrebuje stalne postopke za zbiranje in izmenjavo informacij o praksah opredelitve in nadzora med vsemi nadzorniki EU, Komisijo, ECB in drugimi centralnimi bankami?

c)

Ali se strinjate z navedenimi splošnimi načeli za nadzor bančnega sistema v senci?

d)

Ali se strinjate z navedenimi splošnimi načeli za regulativne odzive?

Odgovor na štiri gornja vprašanja je pritrdilen. EESO po eni strani izrecno poudarja, da je potrebno spremljanje v svetovnem obsegu, ki zajema vsa področja finančnega sistema, po drugi strani pa, da morajo nadzorni in regulativni organi na različnih ravneh imeti ustrezno strokovno usposobljeno osebje in dovolj gmotnih sredstev.

e)

Katere ukrepe bi bilo treba predvideti, da bi zagotovili mednarodno doslednost pri obravnavi bančnega sistema v senci in preprečili globalno regulatorno arbitražo?

Pri tem je ključnega pomena usklajevanje in popolno soglasje v okviru skupine G20. Mednarodni identifikator pravnih oseb (Legal Entity Identifier, LEI), kot ga predlaga FSB (8.6.2012), bo prispeval k izpolnjevanju vrzeli v statistiki, izboljšanju obvladovanja tveganj v podjetjih, izboljšanju ocenjevanja makro- in mikrobonitetnih tveganj, preprečevanju tržnih zlorab in omejevanju finančnih goljufij.

a)

Kakšno je vaše mnenje glede ukrepov, ki so že bili sprejeti na ravni EU za obravnavanje problematičnih vidikov bančnega sistema v senci?

EESO je v več mnenjih podprl ukrepe, ki jih je sprejela EU. Med njimi naj omenimo direktivo MiFID (2), direktivo AIFM (3), uredbo o bonitetnih agencijah (4) itd. Poudariti velja direktive CRD III (5), CRD IV (6) in Solventnost II (7).

a)

Ali se strinjate z analizo vidikov, ki so zajeti s petimi ključnimi področji, na katerih Komisija nadalje proučuje možnosti?

Da. Odločilnega pomena je doseči večjo učinkovitost regulative ne le v Evropi, ampak tudi na mednarodni ravni. Skladi denarnega trga, na primer, imajo sedež večinoma v ZDA.

b)

Ali bi bilo treba zajeti še druge vidike? Če je odgovor pritrdilen, kateri so ti vidiki?

c)

Ali je treba spremeniti sedanji zakonodajni okvir EU in kako, da bi ustrezno reševali opredeljena tveganja in problematične vidike?

Odgovor na b) in c): deset predlogov Paula Tuckerja, namestnika guvernerja Angleške banke in člana Odbora za finančno stabilnost (FSB; konferenca v Bruslju, 27.4.2012).

d)

Katere druge ukrepe bi bilo treba proučiti (kot npr. večje spremljanje ali nezavezujoči ukrepi)?

EESO predlaga