2.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 351/73

A.

ker lahko po členu 49 Pogodbe o Evropski uniji vsaka evropska država zaprosi za članstvo v Uniji,

B.

ker napredek vsake države na poti k članstvu v Evropski uniji temelji na njeni uspešnosti in je odvisen od njenih prizadevanj, da izpolni pristopna merila, obenem pa je treba upoštevati integracijsko zmožnost Unije,

C.

ker je Islandija 17. julija 2009 vložila prošnjo za članstvo v Evropski uniji,

D.

ker je Komisija 24. februarja 2010 predstavila svoje mnenje, v katerem je priporočila, naj se z Islandijo začnejo pristopna pogajanja,

E.

ker so bile pretekle širitve za Evropsko unijo in države članice, ki so se ji pridružile, nedvomno uspešne, saj so pripomogle k stabilnosti, razvoju in blaginji vse Evrope, tako da je bistveno ustvariti pogoje, potrebne za izvedbo pristopnega procesa za Islandijo, ter tako zagotoviti, da bo ob spoštovanju köbenhavnskih meril tudi ta pristop uspešen,

F.

ker odnosi med Islandijo in Evropsko unijo segajo že v leto 1973, ko sta podpisali dvostranski sporazum o prosti trgovini,

G.

ker Islandija že tesno sodeluje z EU kot članica evropskega gospodarskega prostora (EGP) ter podpisnica schengenskega sporazuma in dublinske uredbe, tako da je že sprejela velik del pravnega reda Unije,

H.

ker ima Islandija trdno zakoreninjeno demokratično tradicijo in visoko raven skladnosti z zakonodajo Unije,

I.

ker Islandija prek finančnega mehanizma EGP že od leta 1994 pomembno prispeva k evropski koheziji in solidarnosti,

J.

ker Islandija kot država z nevojaško tradicijo s svojimi civilnimi zmogljivostmi prispeva k mirovnim misijam EU in se redno usklajuje s skupno zunanjo in varnostno politiko EU,

K.

ker je Islandijo in njene prebivalce močno prizadela svetovna finančna in gospodarska kriza, zaradi katere se je leta 2008 sesul islandski bančni sistem,

L.

ker sta vladi Združenega kraljestva in Nizozemske z islandsko vlado junija in oktobra 2009 podpisali sporazuma o pogojih poplačila posojila v vrednosti 1,3 milijarde EUR Nizozemski in 2,4 milijarde funtov Združenemu kraljestvu; ker je bil oktobrski sporazum po referendumu 6. marca 2010 zavrnjen, pogodbene strani pa naj bi po pričakovanjih dosegle nov sporazum o poplačilih, za katere naj bi bil odgovoren islandski sistem zajamčenih vlog,

M.

ker je nadzorni organ Efte v svojem uradnem opominu z dne 26. maja 2010 izjavil, da je Islandija vlagateljem spletne banke Icesave v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem dolžna zagotoviti minimalno nadomestilo,

N.

ker so na Islandiji mnenja o članstvu v EU v javnosti in v političnih strankah deljena; ker se je zaradi politične in gospodarske krize javno mnenje o tem po poletju 2009 nedvomno spremenilo v negativno smer,

1.

pozdravlja odločitev Evropskega sveta, da začne pristopna pogajanja z Islandijo;

2.

pozdravlja priložnost, da bi EU pridobila novo državo članico z močno demokratično kulturo; ob tem poudarja, da bi lahko pristop Islandije koristil tako Islandiji kot EU in še bolj okrepil vlogo Unije kot svetovne spodbujevalke in zagovornice človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

3.

poudarja, da je sodelovanje med poslanci Evropskega in islandskega parlamenta v okviru skupnega parlamentarnega odbora EGP odlično, in pričakuje enako plodno sodelovanje v skupnem parlamentarnem odboru EP-Islandija;

4.

še posebej pozdravlja islandsko pobudo za sodobne medije, ki bo omogočila Islandiji in EU oblikovanje trdnejšega stališča glede zakonskega varstva svobode izražanja in obveščanja;

5.

poziva islandske oblasti, naj obravnavajo sedanje razlikovanje državljanov EU pri njihovi volilni pravici in kandidiranju na islandskih lokalnih volitvah;

6.

poudarja, da je sodni sistem v državi prosilki eno od področij v novi širitveni strategiji EU, ki mu EU v zgodnji predpristopni fazi posveča še posebno pozornost; meni, da bi morala islandska vlada v skladu s priporočili beneške komisije sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev neodvisnosti sodstva ter ustrezno preučiti vprašanje odločilne vloge ministra za pravosodje in človekove pravice pri imenovanju sodnikov, tožilcev in vrhovnih sodnih organov; verjame, da bodo islandske oblasti sprejele potrebne spremembe;

7.

spodbuja Islandijo, naj ratificira konvencijo Združenih narodov proti korupciji in civilnopravno konvencijo Sveta Evrope o korupciji;

8.

izreka pohvalo Islandiji za dobro tradicijo na področju človekovih pravic; vseeno pa islandske oblasti poziva, naj ratificirajo okvirno konvencijo Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin ter konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov;

9.

spodbuja Islandijo, naj sledi priporočilom odbora OVSE-ODIHR o zločinih iz sovraštva iz leta 2008;

10.

se zaveda, da je Islandija v preteklosti na splošno zadovoljivo izpolnjevala svoje obveznosti v EGP, zmožna pa je tudi zdržati konkurenčni pritisk in tržne sile v EU; opominja pa, da bodo potrebna nadaljnja prizadevanja za uskladitev s splošnimi načeli in za zagotovitev popolne skladnosti z zakonodajo Unije na področjih ugotavljanja skladnosti, akreditacije in nadzora trga; je seznanjen z uradnim opominom nadzornega organa Efte z dne 26. maja 2010, poslanega islandski vladi, kar je bil prvi korak v postopku za ugotavljanje kršitve zaradi neizpolnjevanja obveznosti po sporazumu o EGP v zvezi z izvajanjem direktive o sistemih zajamčenih vlog (94/19/ES), pozdravlja pa pripravljenost islandske vlade, da bo končala pogajanja o banki Icesave takoj, ko bo mogoče;

11.

pozdravlja ukrepe za nadaljnjo diverzifikacijo islandskega gospodarstva, saj je to nujen korak k dolgoročni gospodarski blaginji te države;

12.

opominja, da je okolje prednostna naloga Evropske unije, in pozdravlja močno udeležbo Islandije v okoljskih politikah;

13.

ugotavlja, da kaže Islandija spodbudne znake gospodarske stabilizacije, čeprav ostaja osrednji izziv fiskalna konsolidacija; meni, da gredo doslej sprejeti ukrepi na monetarnem področju v pravo smer za okrepitev finančne in gospodarske stabilnosti;

14.

pozdravlja poročilo posebne preiskovalne komisije, ki bi lahko pripomoglo k ponovni vzpostavitvi nacionalnega zaupanja; spodbuja ukrepe za nadaljnje spremljanje dela te komisije, da bi obravnavali nujne politične, gospodarske in institucionalne pomanjkljivosti, opisane v njenem poročilu;

15.

pozdravlja, da je islandska zveza pokojninskih skladov soglašala z izvedbo neodvisne preiskave o delovnih metodah in naložbenih politikah pokojninskih sistemov pred gospodarskim zlomom;

16.

poziva k sklenitvi dvostranskega sporazuma o ureditvi poplačila posojila v vrednosti 3,9 milijarde EUR z vladama Združenega kraljestva in Nizozemske; poudarja, da bo sklenitev sporazuma, sprejemljivega za vse strani, obnovila zaupanje v zmožnost Islandije za spoštovanje dogovorov, tudi izpolnjevanje vseh obveznosti po sporazumu o EGP, in okrepila javno podporo njenemu pristopnemu procesu, tako na Islandiji kot v EU;

17.

je seznanjen z željo Islandije, da bi postala del evroobmočja, kar je izvedljivo po uresničenem članstvu v EU in izpolnitvi vseh potrebnih pogojev;

18.

pozdravlja, da je bil odobren drugi pregled sporazuma „stand-by“ z Mednarodnim denarnim skladom za stabilizacijo valute, prestrukturiranje bank in fiskalno konsolidacijo;

19.

je zaskrbljen zaradi visoke brezposelnosti in inflacije, čeprav je v zadnjem času opazil znake izboljšanja;

20.

izraža pohvalo Islandiji za visoko stopnjo naložb v izobraževanje, raziskave in razvoj;

21.

se zaveda, da je Islandija kot članica EGP že zelo uspešna pri izpolnjevanju zahtev iz desetih pogajalskih poglavij, deloma izpolnjuje zahteve enajstih poglavij, tako da se je treba v celoti pogajati samo o dvanajstih poglavjih, ki niso zajeta v EGP; izpostavlja, da je Komisija poudarila, da si mora Islandija močno prizadevati za uskladitev svoje zakonodaje z zakonodajo Unije na številnih področjih ter jo učinkovito srednjeročno izvajati in izvrševati, da bo izpolnila pristopna merila; poudarja, da je pomembna zahteva v pristopnih pogajanjih izpolnitev islandskih obveznosti v EGP in obveznosti iz sporazuma o pridružitvi Islandije izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda;

22.

poziva islandske oblasti, naj obravnavajo osrednje institucionalne pomanjkljivosti islandskega gospodarstva, zlasti organizacijo in delovanje finančnega nadzornega sistema in sistema zajamčenih vlog;

23.

spodbuja Islandijo, naj sprejme kmetijsko politiko in politiko razvoja podeželja, ki bo v skladu s politikami EU, ter uvede administrativne strukture, potrebne za njuno izvajanje; ob tem poudarja, da je treba v politikah EU upoštevati posebno naravo islandskega okolja, flore in favne ter njeno zemljepisno oddaljenost od evropske celine;

24.

poziva Komisijo, naj islandske oblasti vključi v potekajoče razprave o reformi skupne kmetijske politike;

25.

priznava, da Islandija s svojimi morskimi viri ravna odgovorno in trajnostno, ter od evropskih in islandskih oblasti pričakuje konstruktiven odnos pri pogajanjih o tem, da bi morala Islandija sprejeti evropsko skupno ribiško politiko, tako da bo prišlo do obojestransko zadovoljive rešitve, ki bo temeljila na najboljših praksah in varstvu ribiških in potrošniških interesov v EU in na Islandiji;

26.

spodbuja Islandijo, naj sprejme ukrepe na področju ribiške politike, ki ji bodo omogočili prehod k uvedbi skupne ribiške politike;

27.

vztraja, da mora Islandija popolnoma končati kitolov in umakniti vse pridržke, ki jih je vložila pri Mednarodni komisiji za kitolov;

28.

se zaveda, da lahko Islandija zaradi svojih izkušenj na področju obnovljivih virov energije, zlasti geotermalne, na področju varstva okolja in boja proti podnebnim spremembam dragoceno prispeva k evropski okoljski in energetski politiki;

29.

meni, da je pristop Islandije k EU strateška priložnost, da bi EU dobila dejavnejšo in bolj konstruktivno vlogo v večstranskem upravljanju v arktični regiji in k njemu tudi prispevala, saj bo okrepil evropsko navzočnost v Svetu Arktike; poudarja, da bo to pomagalo pri spoprijemanju z okoljskimi vprašanji ter bi lahko povečalo interes EU za Arktiko in njeno varstvo na regionalni in mednarodni ravni;

30.

pozdravlja dejstvo, da bi pristop Islandije k EU okrepil severnoatlantsko razsežnost v zunanji politiki EU;

31.

poziva islandske oblasti, naj pripravijo široko javno razpravo o pristopu k EU, v katero naj od vsega začetka vključijo civilno družbo, v razpravi pa naj obravnavajo pomisleke islandskih državljanov o članstvu v EU in upoštevajo, da je za uspešna pogajanja potrebna trdna zavezanost; poziva Komisijo, naj islandskim oblastem priskrbi materialno in tehnično pomoč, če bodo prosile zanjo, da jim bo pomagala izboljšati preglednost in odgovornost v zvezi s pristopnim procesom, in naj po vsej državi pripravi poglobljeno in široko informacijsko kampanjo o posledicah članstva v EU, tako da se bodo islandski državljani na referendumu o pridružitvi lahko informirano odločali;

32.

meni, da je bistveno, da državljanom EU posredujemo jasne in izčrpne informacije o posledicah pristopa Islandije; poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za to, in meni, da je to enako pomembno kot upoštevati in obravnavati pomisleke in vprašanja državljanov ter se odzivati na njihova stališča in interese;

33.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, predsednici islandskega parlamenta in islandski vladi.