11.2.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 44/118

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o temi Povečevanje učinkovitosti energetske politike Evropske unije za MSP in zlasti mikropodjetja (mnenje na lastno pobudo)

2011/C 44/19

Poročevalec: g. DAVOUST

Evropski ekonomsko-socialni odbor je 16. julija 2009 sklenil, da v skladu s členom 29(2) poslovnika pripravi mnenje na lastno pobudo o naslednji temi:

Povečevanje učinkovitosti energetske politike Evropske unije za MSP in zlasti mikropodjetja

Strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 1. junija 2010.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 464. plenarnem zasedanju 14. in 15. julija 2010 (seja z dne 14. julija) s 157 glasovi za, brez glasov proti in 5 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Na ravni Evropske unije je treba:

—	v zvezi z energetsko politiko sprejeti pristop „najprej pomisli na male“, saj zagotavlja sodelovanje organizacij malih in mikropodjetij v zakonodajnem postopku ter presoji vpliva, s čimer bi bila vključena tudi manjša podjetja in bi se spodbujal sektorski pristop;

—	skupaj z organizacijami MSP ustanoviti forum za stalni dialog o vplivu energetske politike EU na podjetja, zlasti za najmanjša;

—	skupaj z zadevnimi podjetniškimi organizacijami opredeliti ukrepe, ki jih morajo evropski programi upoštevati, da se tem podjetjem omogoči lažje prilagajanje smernicam Evropske unije;

—	analizirati vpliv programov za okoljsko učinkovitost na različne vrste MSP in razširjati informacije o najboljših praksah;

—	poenostaviti dostop in uporabo obstoječih programov Evropske unije na področju energetske učinkovitosti za MSP;

—	sprejeti načrt podpore energetsko in okoljsko učinkovitim inovacijam ter ustanoviti finančni instrument za podporo inovacijam, prilagojenim potrebam malih in mikropodjetij;

—	ustvariti okvir za krepitev prisotnosti in dejavnosti podjetij za energetske storitve na nacionalni ravni v pomoč malim podjetjem;

—	poenostaviti dostop do strukturnih skladov za mala podjetja, zlasti prek njihovih organizacij;

—	ustvariti okolje, ki bo spodbudno za širjenje mikroproizvodnje v državah članicah.

1.2   Na ravni držav članic je treba:

—	ustanoviti nacionalni forum za dialog z organizacijami MSP;

—	pripravljati izobraževalne in informativne programe prek sektorskih kampanj in sistema „vse na enem mestu“, ki bi se izvajal predvsem v posredniških organizacijah zadevnih podjetij;

—	prispevati k financiranju naložb, zmanjšati stroške zavarovanja in uvesti davčne spodbude;

—	zgraditi finančne sinergije med EU, državami članicami in poslovnimi organizacijami, da se spodbudi uvajanje različnih oblik pomoči za mala podjetja;

—	v posredniških organizacijah zagotoviti tako okoljske in energetske svetovalce kakor tudi neodvisne storitve na področju diagnostike in energetskega svetovanja.

1.3   Na ravni regij je treba:

—	vključiti spremljanje in svetovanje na področju energije in usposabljanja, podporo inovacijam in financiranje naložb v okvir prednostnih nalog regionalnih programov;

—	podpreti mikroproizvodnjo s sredstvi iz strukturnih skladov.

2.   Uvod

2.1   Ozadje mnenja

2.1.1   Evropska unija je izoblikovala politiko povečane energetske učinkovitosti, ki jo obravnava tudi strategija EU 2020. Glavni vpliv na MSP je temeljna sprememba njihovega dostopa do energije in njene racionalne uporabe v podjetjih. Do sedaj se dejavnosti Evropske unije v zvezi z energetsko učinkovitostjo niso posebej nanašale na položaj malih in mikropodjetij, zato vpliv teh dejavnosti na takšna podjetja ni znan.

2.1.2   Ob tem je treba spomniti, da je Odbor v mnenju o končnih uporabnikih ter izboljšanju politik in programov energetske učinkovitosti z dne 1. oktobra 2009 (1) priporočil povečanje prizadevanj za sistematično vključevanje končnih uporabnikov, zlasti malih podjetjih. Poleg tega je priporočil: (1) okrepitev sektorskih vidikov politike Evropske unije, (2) poenostavitev programov EU na področju energetike, (3) analizo vpliva politike energetske učinkovitosti na končne uporabnike, vključno z MSP, ter merjenje rezultatov te politike, (4) ustanovitev strokovne skupine in mreže neodvisnih organizacij na evropski ravni, ki se zavzemajo za energetsko učinkovitost ter so usmerjene h končnim uporabnikom, vključno z MSP in obrtnimi podjetji.

2.2   Namen mnenja

2.2.1   EESO meni, da je treba to problematiko obravnavati v skladu s pristopom Akta za mala podjetja in načelom „najprej pomisli na male“, ki sta podlaga za razmislek ter pripravo politik in programov Evropske unije. Mnenje se osredotoča na posledice energetske politike Evropske unije na mala in mikropodjetja, ki v njej predstavljajo 92 % podjetij (2).

2.3   Okvir in tematika mnenja

2.3.1   Namen mnenja EESO je zagotoviti osnovne elemente za spodbuditev organov, da v prihodnjih politikah Evropske unije upoštevajo evropska MSP, še posebej mala in mikropodjetja. Mnenje ne obravnava vprašanja „pozelenitve“ delovnih mest, temveč upošteva spremljevalne ukrepe za zaposlene v okviru prilagajanja podjetij prednostnim nalogam energetske politike.

3.   Splošne ugotovitve

3.1   Splošni vpliv energetske politike na mala podjetja

EESO poudarja, da lahko cilji energetske politike EU ponudijo pomembne možnosti za razvoj nekaterih vrst MSP in s tem ustvarjanje novih delovnih mest. V zvezi s tem so za mala in mikropodjetja na področju energetske politike značilni štirje različni položaji:

3.1.1    Uporabniki energije : večina malih in mikropodjetij se srečujejo s štirimi težavami: (1) še vedno ne poznajo prednosti racionalnejše porabe energije, (2) ne merijo vpliva ukrepov za varčevanje z energijo na njihove dejavnosti in delovno silo, (3) ne poznajo vseh možnosti izbire in izvedbe, (4) nimajo finančnih sredstev za energetsko in okoljsko učinkovite naložbe, za poplačilo katerih je potrebnega tudi veliko časa.

3.1.1.1   To pomanjkanje informacij je predvsem posledica dejstva, da zaradi svoje velikosti nimajo zaposlenih, ki bi bili specializirani za vprašanja energije in okolja.

3.1.1.2   Vprašanje donosnosti naložb: naložbe za zmanjšanje porabe energije lahko dosežejo zelo visoke zneske, stopnje donosa pa so lahko kratkoročno zelo nizke. V večini primerov se stroški ne morejo prenesti na proizvodne dejavnosti ali storitve, z varčevanjem energije pa se lahko naložbe povrnejo le v zelo dolgem obdobju.

To poplačilo naložb pogosto traja več kot pet let, kar je ovira za mala podjetja.

3.1.2   Podjetja, ki dobavljajo izdelke in sisteme ali zagotavljajo vzdrževanje, katerih namen je izboljšanje rabe energije, imajo vlogo popularizatorja energetsko učinkovitih tehnologij za potrošnike. Pomembne so zlasti naslednje dejavnosti:

3.1.2.1

Gradbene dejavnosti, vključno z ekološko gradnjo in uporabo ekološko-energetskih izdelkov, ali nameščanje sistemov obnovljive energije; pri malih podjetjih, ki nameščajo inovativne proizvode, se kaže nepripravljenost zavarovalnic za zagotovitev potrebnih jamstev, kot so na primer desetletna jamstva, pod pretvezo, da stabilnost in učinkovitost izdelka v daljšem časovnem obdobju nista dokazana. Ta nepripravljenost bo ovira za uvedbo okolju prijaznih tehnologij za potrošnike. EESO predlaga: (1) da se pripravijo programi usposabljanja za strokovnjake na področju novih tehnologij ekološke gradnje, ekoloških materialov in novih pristopov k ocenjevanju energetske učinkovitosti stavb, (2) da se zmanjšajo stroški zavarovanja z uvedbo finančnega instrumenta na ravni Evropske unije ali drugega načina, s katerim bi omogočili zmanjšanje stroškov za tveganje, ki ga prevzamejo zavarovalnice.

3.1.2.2

Storitve, ki so povezane z dobavo ter namestitvijo in vzdrževanjem opreme za zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvih in podjetjih. MSP se v tem sektorju soočajo z neposredno konkurenco velikih proizvajalcev energije, ki delujejo na celotnem nacionalnem ozemlju s pomočjo struktur, ki so jih ustvarili sami in so neposredno pod njihovim nadzorom; popolnoma so odvisna od velikih skupin, ki jih nadzirajo, in so bolj zainteresirana za prodajo tradicionalne energije kot za izboljšanje energetske učinkovitosti svojih strank. EESO: (1) meni, da bi morali evropski in nacionalni organi spremljati trg, da se zagotovi popolna preglednost in preprečijo primeri zlorabe prevladujočega položaja, (2) poziva k pripravi programov usposabljanja za MSP, da se okrepi njihova vloga spodbudnika in svetovalca posameznikom in podjetjem.

3.1.3    Mala podjetja, ki se ukvarjajo z oblikovanjem in proizvodnjo izdelkov za varčevanje z energijo , so še posebej inovativna na področju trajnostnih materialov in opreme.

3.1.3.1   Mala inovativna podjetja se dejansko soočajo z veliko težavami pri razvoju, patentiranju (evropski patent?) in trženju svojih izdelkov. Pogosto se soočajo s skorajda monopolnim položajem velikih skupin ali velikih industrijskih laboratorijev ter z vedno bolj zapletenimi sistemi certificiranja, ki omejujejo inovacije in malim podjetjem preprečujejo vstop na trg inovacij.

3.1.3.2   EESO meni, da je treba sprejeti več ukrepov:

—

pripraviti je treba načrt Evropske unije, ki bi bil podoben ameriškemu programu SBIR (Small Business Innovation Research) za pomoč posredniškim organizacijam malih podjetij (3), da se ugotovijo energetsko učinkovite inovacije ter podpre njihov razvoj, certificiranje, patentiranje in lažji dostop do trga;

—	ustanoviti je treba prožen in lahko dostopen finančni instrument za podporo inovacijam na področju trajnostnih materialov in opreme s posojili brez obresti ali z zelo nizkimi obrestmi;

—

uvesti je treba poenostavljene, nevtralne in dostopne tehnične postopke za standardizacijo in certificiranje energetsko učinkovitih inovacij malih podjetij ter zagotoviti, da se standardizacija in certificiranje ne uporabljata kot ovira pri vstopu na trg energetske učinkovitosti. Temu bi se lahko izognili z obvezno presojo vpliva vsakega evropskega tehničnega standarda pred njegovim dokončnim sprejetjem.

3.1.4   Mala podjetja, ki proizvajajo energijo – primer mikroproizvodnje

3.1.4.1   Možnosti „mikroproizvodnje“, tj. proizvodnje energije v podjetjih, so podcenjene, vendar se ta alternativna metoda razvija v mnogih državah članicah. Elektrarne se v tem primeru lahko napajajo iz obnovljivih virov na lokalni ravni. Ta tehnologija je še posebej primerna za mala podjetja, saj bolj racionalno uporablja energijo ter: (1) zmanjšuje splošne stroške, (2) zagotavlja oskrbo z energijo tudi v primeru izpadov elektrike, (3) povečuje raven proizvodnje energije znotraj EU, (4) prispeva k boju proti globalnemu segrevanju, (5) spodbuja ustvarjanje delovnih mest na lokalni ravni.

3.1.4.2   EESO poziva Komisijo, da vzpostavi zakonodajni okvir in operativne pogoje za razvoj tega sistema ter da pri tem spodbuja države članice, da odpravijo različne vrste ovir, ki zavirajo razvoj. Komisija bi morala zlasti: (1) analizirati in razširjati najboljše prakse, (2) vključiti mikroproizvodnjo in njen razvoj v ukrepe, ki se financirajo iz strukturnih skladov in raznih skladov za razvoj podeželja.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Neobstoj stalnega foruma za dialog med evropskimi institucijami in organizacijami, ki predstavljajo različne kategorije MSP

4.1.1   EESO pozdravlja dialog, ki ga je Evropska komisija začela s predstavniki MSP. Vendar še vedno ni strukturiranega strateškega pristopa, ki bi bil posebej namenjen malim in mikropodjetjem (4). Ta vrzel ima tri negativne učinke:

—	ni mogoče vedeti, ali so sedanje in prihodnje pobude prilagojene malim podjetjem;

—	ni znano, na kateri ravni se bodo izvajale, in bo to tudi težko ugotoviti, če se bo ohranil sedanji globalni politični pristop, za katerega je značilno nepoznavanje dejanskih razmer;

—	čeprav so številne države članice sprejele ukrepe v okviru posvetovanj s podjetniškimi organizacijami, sprejeti ukrepi niso znani, kar onemogoča učenje na podlagi dobrih praks in uspehov ali napak.

4.1.2   EESO ne zanika uporabnosti podjetniških forumov, vendar ti nikakor ne morejo nadomestiti izkušenj splošnih posredniških organizacij, kot so stanovske in gospodarske zbornice ter panožne organizacije podružnic, ki pomagajo posameznim podjetjem in jim ponujajo individualno in njim prilagojeno svetovanje. Komisija bi morala določiti prednostne naloge predvsem s temi posredniškimi organizacijami.

4.1.3   Pristop „od zgoraj navzdol“, ki je na ravni Evropske unije preveč splošen, bo pripeljal do odločitev, ki ne bodo izvedljive. EESO priporoča novo kulturo sodelovanja, tj. pristop „od spodaj navzgor“, ki je skladen z Aktom za mala podjetja za Evropo. Eden od ukrepov, ki jih je treba čim prej sprejeti, je vzpostavitev takšnega foruma na ravni EU in držav članic, ki bi bil namenjen institucijam in podjetniškim organizacijam, zlasti malim in mikropodjetjem.

4.2   Pomanjkanje podatkov o učinku evropskih programov na manjša podjetja

4.2.1   Namen večjega števila programov Evropske unije je prispevati k energetski učinkovitosti v MSP na splošno. EESO ugotavlja, da vpliv teh programov na mala in mikropodjetja ni znan in da nobena evropska študija ne navaja, koliko koristijo tem podjetjem. To nepoznavanje je obžalovanja vredno, saj najboljše prakse niso znane in zato ni mogoče pripraviti vodnikov dobre prakse, Komisiji pa ne dovoljuje, da predlaga programe in ukrepe, prilagojene razmeram, s katerimi se soočajo mala podjetja.

4.2.2   EESO poziva Komisijo, naj (1) čim prej opravi neodvisno analizo vpliva programa na MSP, zlasti na mala in mikropodjetja, in analizo ugotovljenih težav, (2) pripravi vodnik najboljše prakse.

4.3   Ključna vloga regionalni in lokalnih skupnosti

4.3.1   Boj proti podnebnim spremembam in upravljanje porabe energije morata postati pomembni prednostni nalogi za prihodnost politike teritorialne kohezije. Lokalne in regionalne oblasti so ključni akterji teritorialnih načrtov za podnebje in so aktivne pri podpori inovacij (vključno z varčevanjem energije), ki temelji na regionalnih grozdih, inovacijskih polih in informacijskih centrih, ki so namenjeni predvsem manjšim podjetjem.

4.3.2   Vendar pa upravni organi ter lokalne in regionalne oblasti pogosto ne poznajo omejitev in potreb različnih kategorij MSP.

EESO poziva lokalne oblikovalce politik, naj vzpostavijo ali okrepijo dogovarjanje z gospodarskimi in socialnimi partnerji lokalnih in regionalnih oblasti o energetski učinkovitosti ter naj usmerijo prednostne naloge strukturnih skladov v ukrepe za upravljanje z energijo, zlasti v najmanjših podjetjih. Prednostna naloga ESRR bi morala biti informiranje in usposabljanje malih podjetnikov in njihovih zaposlenih, sprejetje ali krepitev spremljevalnih storitev in svetovanje posredniških in sektorskih podjetniških organizacij, zagotovitev zlahka dostopnih virov financiranja in individualne ali skupinske podpore vsem oblikam inovacij.

4.3.3   EESO izraža zaskrbljenost zaradi zelo majhnega učinka strukturnih skladov na mala podjetja, ki v nekaterih regijah znaša le 1 do 2 %, razlog za to pa so predvsem neustrezne finančne in administrativne zahteve. Zdi se, da jim sedanje upravljanje strukturnih skladov ne omogoča primernega koriščenja. EESO poziva institucije Evropske unije in države članice, da opredelijo potrebne poenostavitve z organizacijami MSP, zlasti malih in mikropodjetij.

4.4   Težave pri zbiranju finančnih sredstev za naložbe

4.4.1   Večina MSP se sooča z resnimi težavami pri financiranju svojih naložb v učinkovitejšo rabo energije in okoljsko odgovorno proizvodnjo. Banke trenutno niso vedno naklonjene financiranju takih projektov zaradi nizkih zneskov (20 000 do 25 000 eurov) in pomanjkanja osebja, specializiranega za vrednotenje teh projektov, ki veljajo za tvegane.

4.4.2   Ovire za podporo v okviru programov Evropske unije: čeprav je lahko več programov Evropske unije zanimivih za MSP, v resnici mala in mikropodjetja do njih nimajo neposrednega dostopa. Ta podjetja potrebujejo sodelovanje v skupnih dejavnostih, ki jih organizirajo posredniške organizacije. Vendar tudi v tem primeru upravne in finančne zahteve ter pogoste napake služb Komisije pri ocenjevanju realnega položaja malih in mikropodjetij vodijo do prepogoste zavrnitve predlogov.

4.4.2.1   EESO v zvezi s tem poudarja, da potrebno zavarovanje evropskih javnih sredstev negativno vpliva na gospodarske in socialne dejavnosti državljanov in malih podjetij, poleg tega pa vpliva na stopnjo zaposlenosti na lokalni ravni. Zato poziva Komisijo, da v okviru revizije finančne uredbe organizira splošno razpravo o tem vprašanju.

4.4.3   EESO poziva k poenostavitvi financiranja naložb in k racionalizaciji sistemov na vseh ravneh za podporo naložbam. Pripraviti je treba več ukrepov:

—	olajšati dostop vzajemnih bank, lokalnih bank in finančnih organizacij do sredstev EIB in EIF za financiranje investicijskih projektov racionalizacije energije;

—	razširiti sisteme bančnih garancij za MSP, da se spodbudijo take naložbe, in vzpostaviti sistem jamstev za tveganja, da bi zavarovalnicam omogočili kritje ekološko-energetskih naložb;

—	spodbujati uporabo mikrokreditov za naložbe v manjših zneskih ter usposobiti osebje lokalnih bank za objektivno oceno projektov, ki jih predstavijo MSP;

—	revidirati finančno uredbo Evropske unije, da se zahteve omilijo ali prilagodijo in ponovno uvedejo premije za raziskave in izvedljivost;

—	pospešiti izvajanje pogodb o energetski učinkovitosti s strani podjetij za energetske storitve, zlasti v zvezi z mikropodjetji.

5.   Za politiko podpore in svetovanja

5.1   Informacije in usposabljanje

5.1.1   Informacije o vseh podjetjih bi morala biti prednostna naloga akcijskega programa Evropske unije, vendar morajo biti te informacije ciljno usmerjene in prilagojene sektorju dejavnosti ter jih je treba razširjati na vse možne načine, zlasti prek podjetniških organizacij. V več državah članicah so oblasti ter panožne posredniške in stanovske organizacije že izvedle informativne kampanje. Ta cilj se lahko doseže:

—	z evropsko informativno kampanjo, ki bi vključila nacionalne in regionalne organizacije – ob hkratni pripravi vodnika najboljše prakse;

—	s podporo sektorskim informativnim kampanjam stanovskih organizacij;

—	ustanovitev in krepitev sistema „vse na enem mestu“ za okolje in energijo na lokalni ravni, ki je podjetju najbližja;

—	s podporo zaposlovanju svetovalcev za okolje in energijo v posredniških organizacijah na regionalni ravni.

5.1.2   Usposabljanje podjetnikov in „pozelenitev“ delovnih mest sta med prednostnimi nalogami na področju prilagajanja trajnostnemu razvoju. EESO poziva, da se posebni del sredstev Evropskega socialnega sklada nameni usposabljanju vodstvenega osebja malih in mikropodjetij ter njihovih zaposlenih na področju energetske učinkovitosti.

5.2   Podpora in svetovanje podjetjem

5.2.1   V primeru malih in mikropodjetij se lahko osebno svetovanje učinkovito uporabi za izvajanje politike za energetsko učinkovitost. Lokalne oblasti v več regijah – bodisi neposredno bodisi s pomočjo strukturnih skladov – podpirajo neodvisne presoje in svetovanje podjetjem na področju energije.

EESO meni, da bi morala biti na tem področju prednostna naloga izvajanje ali podpora uvajanju neodvisnih diagnostičnih storitev ter storitev na področju energetskega svetovanja in presoje, zlasti v panožnih posredniških in stanovskih organizacijah.

5.3   Uvajanje politike davčnih olajšav

5.3.1   EESO glede spodbujanja malih podjetij k vlaganju v izboljšanje energetske učinkovitosti poslovanja države članice poziva, (1) da spodbujajo materialne naložbe in naložbe v svetovanje ter zagotovijo presojo in usposabljanje ter (2) da zagotovijo upravičenost malih podjetij, ki vlagajo v energetsko varčne naprave, do nacionalnih finančnih spodbud, ki so že dostopne posameznikom.

---

(1)  UL C 318, 23.12.2009, str. 39.

(2)  Leta 2007 je bilo od več kot 20.104 milijonov podjetij v EU-2718,16 milijona mikropodjetij (manj kot 10 zaposlenih), 1,49 milijona malih podjetij (10 do 25 zaposlenih), 303 400 podjetij srednje velikosti (26 do 250 zaposlenih) ter 159 000 velikih podjetij (več kot 250 zaposlenih). Mikropodjetja predstavljajo 30 % vseh delovnih mest, mala podjetja 21 %, srednje velika podjetja 17 % in velika podjetja 33 %. Vir: EIM Business & Policy Research, EUROSTAT.

(3)  Reprezentativne posredniške organizacije, ki zastopajo mala podjetja, so glede na posamezno državo članico med drugim: stanovske in obrtne zbornice, gospodarske zbornice, panožne organizacije podružnic in združenja podjetij. Glede na to, da oblasti priznavajo njihovo reprezentativnost, delujejo za vsa podjetja na svojem ozemlju ter sodelujejo pri skupnih in kolektivnih dejavnostih v njihovo korist.

(4)  Evropski svet z dne 23. in 24. marca 2006 je pozval, naj se upoštevajo različne vrste MSP ter da prednost malim podjetjem z uporabo načela „najprej pomisli na male“, ki naj bo vodilno načelo za vso zakonodajo Evropske unije in nacionalne zakonodaje.

---