15.2.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 48/129

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov

(COM(2010) 187 konč.)

2011/C 48/22

Poročevalec: Gerd WOLF

Evropska komisija je 29. aprila 2010 sklenila, da v skladu s členom 304 PDEU Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov

COM(2010) 187 konč.

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 1. septembra 2010.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 465. plenarnem zasedanju 15. in 16. septembra 2010 (seja z dne 15. septembra) s 114 glasovi za in 1 vzdržanim glasom.

1.   Povzetek in priporočila

1.1   Izboljšati je treba učinkovitost in privlačnost raziskovalnih programov EU. Za to je treba poenostaviti njihovo izvajanje.

1.2   Odbor zato pozdravlja sporočilo Komisije in se načeloma strinja z navedenimi predlogi.

1.3   Nadalje Odbor pozdravlja sklepe Sveta za konkurenčnost z dne 26. maja 2010 o isti temi.

1.4   Vedno večja raznolikost različnih delnih programov in njihovih instrumentov z deloma zelo različnimi pravili in postopki je postala osrednji problem financiranja raziskav v EU. To za vlagatelje zahtevka in prejemnike finančne podpore pomeni slabo pregledno kompleksnost, ki je zaradi različnih pravil v različnih državah članicah in njihovih organov financiranja še večja.

1.5   Zato Odbor kot prvi korak za financiranje raziskav v EU priporoča postopno uskladitev ustreznih pravil in postopkov, dolgoročno pa tudi med državami članicami in s Komisijo. Šele takrat bo dokončno vzpostavljen evropski raziskovalni prostor.

1.6   Za financiranje raziskav v EU je potrebno boljše ravnovesje med manevrskim prostorom in nadzorom. To velja tako za oblikovanje pravil kot za njihovo uporabo v praksi. Odbor priporoča pristop, ki bo temeljil na zaupanju in ki naj bo osrednji vidik evropskega financiranja raziskav. V tem smislu Odbor podpira predlog Komisije, da se za raziskave zviša raven dopustnega tveganja za napake. (1)

1.7   Kot nadaljnje konkretne korake Odbor pretežno v smislu v skladu s sporočilom Komisije priporoča:

—	priznanje postopkov poravnavanja, ki se v okviru veljavnih pravil v posameznih državah članicah ponavadi uporabljajo za prejemnike finančne podpore,

—	primerno in učinkovito uporabo pravil v praksi,

—	pavšalne zneske kot možnost, ne pa kot prikrito manjše financiranje; dejanske stroške kot podlago za obračun,

—	čim večjo skladnost in preglednost postopkov,

—	čim večjo kontinuiteto in trajnost pravil in postopkov,

—	izkušene, mednarodno priznane strokovnjake kot uradnike za usklajevanje z dovolj manevrskega prostora za odločanje,

—	dosledno strategijo revizije, opredeljeno s preglednimi postopki,

—	nadaljnji razvoj programskih orodij,

—	možnost vrnitve davka na dodano vrednost,

—	poenostavitve zlasti za MSP,

—	zanesljive, jasne in pravočasne smernice (navodila za uporabo) za programe financiranja in instrumente.

1.8   Odbor je načeloma zadržan do prihodnjega predloga Komisije za „financiranje, ki temelji na rezultatih“, kot alternativne metode financiranja za prihodnji okvirni program, dokler na podlagi izčrpnega in jasnega opisa Komisije ne bo mogel objektivno presoditi, kaj naj bi ali kaj bi lahko to pomenilo. Ne glede na to bi seveda moral biti primarni cilj in odnos vsakega financiranja raziskav pridobiti pomembna in nova spoznanja, za to izbrati najboljši in najučinkovitejši način ter temu cilju podrediti pravila in njihovo uporabo.

1.9   Poleg poenostavitve pravno-upravnih in finančnih pravil in postopkov je zato prav tako pomembno poenostaviti znanstvene in tematske postopke za predložitev vloge, presoje in spremljanja, da bi zmanjšali in uskladili odvečna pravila in različne evropske, nacionalne, regionalne in institucionalne obveznosti poročanja, postopke za predložitev vloge, presojo oz. oceno in odobritev.

2.   Sporočilo Komisije

2.1   Cilj sporočila Komisije je nadaljnja poenostavitev izvajanja raziskovalnega okvirnega programa. Sporočilo se ukvarja predvsem z vprašanji financiranja.

2.2   Možnosti, ki jih ponuja za nadaljnje poenostavitve, so razdeljene na tri sklope:

—   sklop 1: poenostavitev upravljanja predlogov in subvencij v okviru obstoječih pravil,

—   sklop 2: prilagajanje pravil v okviru sedanjega stroškovno utemeljenega sistema,

—   sklop 3: prehod na financiranje, ki temelji na rezultatih in ne na stroških.

2.3   V prvem sklopu so predstavljene praktične izboljšave postopkov in instrumentov, ki jih Komisija že izvaja.

2.3.1   V drugem sklopu so bila obstoječa pravila toliko spremenjena, da je omogočeno širše sprejemanje običajnih računovodskih praks (npr. vključno s povprečnimi stroški za osebje), zmanjšanje števila določb za različne vrste dejavnosti in udeležencev, določba za lastnike–direktorje MSP ter sprememba postopka izbora za subvencije. Večina predlogov iz tega sklopa je namenjena oblikovanju prihodnjih okvirnih programov.

2.3.2   V tretjem sklopu so predstavljene možnosti za prehod na financiranje, ki temelji na rezultatih in ne na stroških. Tako naj bi bil dosežen velik premik dejavnosti poročanja in nadzora s finančnega področja na znanstveno-tehnično področje.

3.   Splošne ugotovitve

3.1   Pomen, učinkovitost in privlačnost okvirnega programa raziskav in razvoja. Okvirni program R&R je eden najpomembnejših instrumentov Skupnosti za zagotovitev in krepitev konkurenčnosti Evrope in njene blaginje, zadostitev novi strategiji Evropa 2020 in oblikovanje evropskega raziskovalnega prostora. Zato je treba raziskovalni okvirni program čim učinkoviteje uresničiti. Za znanstvenike in institute, pa tudi za industrijo in MSP mora biti sodelovanje v okvirnem programu privlačno: udeležba se mora izplačati in pomeniti priznanje. Za to so za prejemnike finančne podpore nujno potrebni privlačni in učinkoviti upravni in finančni okvirni pogoji.

3.2   Potrebna poenostavitev. V celoti gledano je bilo v preteklosti in je še zmeraj očitno potrebno bistveno izboljšati in poenostaviti postopke in pravila. Zato je Odbor že večkrat opozoril, da je treba poenostaviti postopke, povezane z uporabo raziskovalnega okvirnega programa. Z zadovoljstvom je tudi ugotovil, da bodo prvi tovrstni ukrepi izvedeni že v 7. okvirnem programu R&R.

3.3   Sklepi Sveta. Odbor zato pozdravlja tudi sklepe Sveta z dne 28. maja 2010. (2) Nadaljnje izjave in priporočila Odbora bi morali prispevati k poglobitvi in podpori načetih stališč.

3.4   Splošna potrditev. Obor načeloma pozdravlja in podpira pobudo Komisije in v sporočilu navedene namere in možnosti. Številni predlagani ukrepi so primerni za izvedbo bistvenih izboljšav in jih zato Odbor popolnoma podpira. To velja na primer za poenostavitev upravljanja predlogov in subvencij v okviru obstoječih pravil ali širše sprejemanje običajnih nacionalnih računovodskih praks prejemnikov finančne podpore. S tem pa ključni vzroki za sedanjo kompleksnost še niso odstranjeni, temveč le ublaženi. Dolgoročnejša prizadevanja bi zato morala biti usmerjena v odstranitev ključnih vzrokov problematike v smislu notranjega trga in evropskega raziskovalnega prostora.

3.5   Bistveni vzrok sedanje kompleksnosti. Ključni problem financiranja raziskav EU je vedno večja raznolikost programov in instrumentov EU. Instrumenti in programi financiranja, ki so se razvili, imajo deloma lastna, zelo različna pravila in postopke financiranja (kot so skupne tehnološke pobude v skladu s členom 187, pobude po členu 185, EIT, ERA-Nets, javno-zasebna partnerstva itd.). Tako se kompleksnost za prejemnike finančne podpore še povečuje. To ne zmanjšuje le učinkovitosti uporabljenih sredstev, temveč tudi privlačnost okvirnega programa za najboljše znanstvenike in znanstvenice. S tem pa se zmanjšuje uspeh okvirnega programa.

3.5.1   Različna pravila v državah članicah. Ta kompleksnost je v različnih državah članicah in njihovih nacionalnih organov financiranja še bolj izrazita zaradi deloma različnih pravil, saj imajo pri projektih financiranja pomembno, pogosto odločilno vlogo. Da bi problematiko v celoti razumeli, opozarjamo, da je za skoraj vse projekte, ki jih podpira Komisija (izjema so projekti Evropskega raziskovalnega sveta), potrebna udeležba raziskovalcev in finančnih organov iz vsaj treh držav članic(!).

3.6   Uskladitev pravil. Zato Odbor vsem, ki so odgovorni za vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora, priporoča, da poskrbijo za zmanjšanje teh razlik in raznovrstnosti pravno-upravnih in finančnih pravil v okvirnem programu R&R: potrebna je uskladitev, poenotenje in zmanjšanje vseh pravil v zvezi z okvirnimi programi R&R. Ugotoviti je treba, kateri instrumenti financiranja okvirnega programa so se obnesli in usklajeno nadaljevati njihovo uporabo. Za vse ukrepe financiranja R&R je treba uporabiti enoten pravni okvir.

3.7   Nadaljnji cilj. Vsekakor bi bil nadaljnji cilj prizadevanje za poenotenje instrumentov financiranja in postopkov poravnavanja (glej tudi točko 4.1) ne le za okvirni program R&R, temveč tudi med samimi državami članicami in s Komisijo. Tako bi bilo mogoče odstraniti tudi nekatere že znane ovire za večjo meddržavno mobilnost znanstvenikov. V celoti gledano bi bil to pomemben korak za dokončno vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora. Čeprav ravno ta pomembni cilj danes utegne veljati še za utopičnega, bi si bilo treba zanj potrpežljivo in vztrajno prizadevati, morda tudi le postopoma. Kajti doseči prav to bi bil bistveni korak za dokončno vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora.

3.7.1   Pluralizem v raziskavah. Odbor meni, da je pluralizem raziskovalnih metod, pristopov in izbora teme (3) potreben, zato tovrstna poenotenja nikakor ne smejo pripeljati do njegovega omejevanja. Pluralizem (v raziskavah) ni tratenje, temveč potrebno sredstvo za optimizacijo in napredek pri iskanju novega znanja in sposobnosti ter je nujni pogoj za znanstveni napredek.

3.8   Ravnovesje med manevrskim prostorom in nadzorom. Načeloma je potrebno primerno razmerje med manevrskim prostorom in nadzorom. To velja tako za oblikovanje pravil kot za njihovo uporabo v praksi. Dokler ne bodo poenostavljena pravila, bo prožnejša in bolj pragmatična uporaba pravil še nujnejša. Pri uporabi in tolmačenju pravil mora imeti učinkovit potek projekta in uporaba sredstev prednost pred izogibanjem vsakršnemu tveganju napak. Abstraktno oblikovane norme pravil udeležbe in proračuna omogočajo manevrski prostor za presojo. Treba jih je dosledno uporabljati za čim boljše financiranje raziskav in učinkovito upravljanje sredstev. Odbor zato opozarja na svoja prejšnja priporočila, da morajo imeti odgovorni v Komisiji več manevrskega prostora pri sprejemanju odločitev, s tem pa je povezana tudi večja strpnost do tveganja napak. Strah pred napakami ali neustreznim ravnanjem posameznikov ne sme pripeljati do prekomernega urejanja s predpisi in omejevanja vseh. To v enaki meri velja za način dela organizacij, ki dajejo finančno podporo, in znanstvenikov.

3.9   Pristop, ki temelji na zaupanju. Do ugotovljenih napak ali zmot pri poravnavanju stroškov večinoma pride zaradi kompleksnosti meril za financiranje in praviloma ne zaradi goljufivih namenov. Zato je treba jasneje razlikovati med napakami, pomotami in goljufijo. Odbor zato Svetu, Parlamentu in Komisiji priporoča pristop, temelječ na zaupanju, ki naj bo osrednji vidik pri evropskem financiranju raziskav. V tem smislu Odbor podpira predlog Komisije, da se za raziskave zviša raven dopustnega tveganja za napake. (4)

3.10   Strokovni in prizadevni uradniki. Komisija za svoje naloge pri izvajanju okvirnega programa R&R potrebuje strokovne uradnike, katerih znanstveno strokovnost priznava mednarodna znanstvena skupnost (5). Njihove prizadevnosti za čim boljše rezultate in učinkovito izvajanje programa zato ne sme preveč ovirati razumljiva zaskrbljenost zaradi napak v postopkih in njihovih posledic, do katerih pride spričo moteče kompleksnosti sistema. To pa pomeni tudi, da se za nastale napake ne sme zahtevati pretirana odgovornost. Zato so potrebne poenostavitev, prožnost in več jasnosti.

3.11   Preglednost kot dodaten mehanizem nadzora. Večji manevrski prostor pri sprejemanju odločitev v Komisiji, ki bi poskrbel za večjo učinkovitost in ga Odbor priporoča, nujno dopušča tudi možnosti za dodatne napake ali okoriščanje. Ker je Odbor vedno opozarjal na to, da je tudi pri financiranju raziskav potrebna popolna odprtost in preglednost, pomenijo osveščeni uporabniki in njihovi odzivi dodatno možnost za popravke morebiti nastalih napak.

3.12   Pomen kontinuitete in trajnosti. Za obravnavanje tako kompleksnih sistemov je potreben zahteven učni proces in pridobitev rutine; to velja tako za uradnike Komisije kot tudi za morebitne prejemnike finančne podpore, zlasti MSP, ki si ne morejo privoščiti, da bi samo za obravnavo teh vprašanj ustanovili lastne pravne oddelke. Zagotovitev kontinuitete pri postopku zato ne povečuje le pravne varnosti, temveč že sama po sebi poenostavlja nadaljnje ravnanje s sistemom. Zato je treba vse načrtovane spremembe, tudi če so namenjene poenostavitvi, pretehtati v primerjavi z izgubo kontinuitete: želena poenostavitev mora imeti bistveno dodano vrednost v primerjavi z izgubo kontinuitete in trajnosti.

3.13   Poenostavitev znanstvenih postopkov predložitve vloge in presoje. Poleg poenostavitve pravno-upravnih in finančnih predpisov in postopkov (točki 3.6 in 3.7) je zato prav tako pomembno poenostaviti znanstvene in tematske postopke za predložitev vloge, presoje in spremljanja, da bi odvečne predpise in različne evropske, nacionalne, regionalne in institucionalne obveznosti poročanja, postopke za predložitev vloge, presojo oz. oceno in odobritev poenostavili, morebiti povzeli in zmanjšali na najnujnejše. Odbor obžaluje, da ta vidik v sporočilu Komisije sploh ni omenjen. Zato Odbor ponovno priporoča, da naj si Komisija sporazumno z državami članicami in njihovimi predstavniki prizadeva za uskladitev in skrajšanje raznolikih, pogosto prekrivajočih se postopkov za predložitev vloge, spremljanje in oceno na institucionalni, nacionalni in evropski ravni. S tem bi preprečili nepotrebno izgubljanje visokousposobljenih raziskovalcev – na splošno „človeškega kapitala“. Medtem ko je v 7. okvirnem programu v zvezi s tem že dosežen napredek, večji del te naloge še ni rešen. Pri možnih rešitvah je treba paziti, da se ohrani primerna udeležba držav članic v okviru organov in odborov pri procesu odločanja o financiranju.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Postopki poravnavanja držav članic. Širše sprejemanje običajnih računovodskih praks, ki ga predlaga Komisija, bi po mnenju Odbora zares pomenilo poenostavitev. To seveda velja le, če je s tem dejansko mišljeno – in to potrdi tudi Evropsko računsko sodišče – da se v vsaki državi članici po tamkajšnjih nacionalnih pravilih za financiranje raziskav ravna in poravnava tudi v okvirnih programih R&R. Odbor se sicer zaveda, da lahko pride do določenih neenakosti pri obravnavanju, ki pa jih je treba vzeti v zakup zaradi s tem dosežene poenostavitve. Odbor zato toplo priporoča, da ta se ta predlog Komisije dejansko, učinkovito in neomejeno uresniči za vse kategorije stroškov v smislu tukaj prikazane pojasnitve.

4.1.1   Možnost vrnitve davka na dodano vrednost. Pri določenih načrtovanih raziskavah sodi k stroškom tudi davek na dodano vrednost. Evropska finančna uredba dopušča možnost, da se dodana vrednost pod določenimi pogoji vrne. V večini evropskih programov financiranja se to pravilo tudi že izvaja. Zato Odbor priporoča, da se v prihodnje v okvirnih programih R&R dodana vrednost prizna v obliki stroškov, ki jih je mogoče povrniti.

4.2   Omejevanje raznolikosti pravil. Zdi se, da je nujno omejiti raznolikost pravil v različnih programih in instrumentih. Kljub temu si ne smemo prizadevati za eno samo rešitev za vse prejemnike finančne podpore, kajti tak pristop tudi z vidika poenostavitve ne more upoštevati interesov najrazličnejših udeležencev v okvirnih programih R&R. Ohraniti bi bilo treba vsaj sedanje razlikovanje organizacij. Zato Odbor priporoča, da se enotni pristop financiranja za vse vrste organizacij in dejavnosti, ki ga pod tem naslovom predlaga Komisija, ne uvede.

4.3   Dopuščanje poskusov. Omejevanje raznolikosti pravil in zahteva po kontinuiteti in trajnosti pravil (glej tudi točko 3.12) ne smeta pripeljati do togosti sistema. Nove instrumente pa je treba pred sprejetjem med običajna pravila najprej preizkusiti.

4.4   Jasne opredelitve in smernice – navodila za uporabo. Prav v kompleksnih sistemih je jasna in enopomenska opredelitev pojmov, pravil, postopkov in procesov odločilna, da se akterjem omogoči učinkovito ravnanje. To velja tudi za pravočasno razpoložljivost zanesljivih smernic Komisije in njenih „navodil za uporabo“. Po eni strani morajo smernice dopuščati dovolj manevrskega prostora za primerno upoštevanje raznolikih okvirnih pogojev prejemnikov finančne podpore. Po drugi strani pa se morajo prejemniki finančne podpore zanesti na trditve v smernicah. Ta zahteva ni v nasprotju s potrebno prožnostjo, temveč šele omogoča njeno polno izkoriščanje. Prav na tem področju pa Odbor vidi posebne probleme v zvezi z zadnjim in naravnost revolucionarnim delom predlogov Komisije (glej točko 4.8 spodaj).

4.5   Dosledna strategija revizije. Prihodnja strategija revizije Komisije je bistveni element postopka poenostavitve (glej tudi 3.9 in 4.1). Odbor zato priporoča novo opredelitev strategije revizije, da se poveča učinkovitost okvirnega programa R&R in poenostavijo upravni postopki. Na tem mestu bi bilo treba jasno opredeliti tudi pogoje, po katerih naj bi se preverjale obstoječe računovodske prakse držav članic, vključno z možno poravnavo povprečnih stroškov za zaposlene.

4.6   Več pavšalnih elementov v sedanjem stroškovno utemeljenem pristopu. Ta predlog Komisije, ki lahko zadeva različne vrste stroškov, Odbor načeloma potrjuje. Komisija v njem vidi tudi možnost za izboljšanje pogojev udeležbe za MSP. Odobravanje Odbora pa je vendarle omejeno, kajti pavšalni zneski morajo dejansko pokriti stroške in ne smejo prikrito zmanjšati obsega podpore in biti vedno ponujeni le kot možnost.

4.6.1   Dejanski stroški kot podlaga za obračun pavšalnih zneskov. Načeloma mora biti višina finančne podpore – torej tudi ponujeni pavšalni zneski – določena v skladu z dejanskimi stroški prejemnikov. Le če je financiranje okvirnega programa R&R primerno visoko, je kljub upravnim in drugim stroškom udeležba v evropskih programih raziskav privlačna tudi za največje zainteresirane organizacije. In le takrat bo mogoče doseči cilje, zastavljene na področjih konkurenčnosti in inovativnosti.

4.7   Robustna programska orodja za upravljanje projektov. Uporaba spletnih sistemov za celoten potek projekta od predložitve vloge do njegovega zaključka daje veliko možnosti za znatno zmanjšanje upravnega bremena tako za Komisijo kot za vlagatelja. S tega vidika Odbor izrecno pozdravlja prizadevanja Komisije v tej smeri. Toda orodja Komisije, ki naj bi jih uporabljali vlagatelji, morajo delovati brezhibno. Toda celo če za 7. okvirni program novo razvita programska orodja olajšajo potek znotraj Komisije, to ne sme iti na račun vlagateljev. Kajti nepreizkušena programska orodja (npr. NEF) in nedosledne strukture dokumentov (npr. med stopnjami projektov) pri vseh vlagateljih povzročajo dodaten in odvečen napor. Odbor priporoča, da se ta vidik upošteva pri vseh fazah projekta in ravneh in v prihodnosti v nadaljnji razvoj programskega orodja vloži še več sredstev.

4.8   Prehod na financiranje, ki temelji na rezultatih in ne na stroških. Komisija predlaga, da se kot o posebej novi poenostavitvi in alternativnem konceptu financiranja že v prihodnjem 8. raziskovalnem okvirnem programu razmisli o prehodu na financiranje, ki temelji na rezultatih in ne na stroških. Ker mora biti primarna naloga in odnos vsakega financiranja raziskav pridobitev novih spoznanj in rezultatov in je za to treba izbrati najboljši in najučinkovitejši način, se zdi ta predlog na prvi pogled posebej privlačen. Jasno je namreč, da bi morala pravila in njihova uporaba služiti in biti podrejena prav tej nalogi.

4.8.1   Zaenkrat zadržanost. Vsekakor se zdi vnaprejšnji dogovor o konkretnih rezultatih raziskovalnega projekta problematičen – ima poteze raziskav po naročilu. S tem niso povezani le problemi dodeljevanja in davkov, temveč tudi vprašanja razumevanja samih raziskav. Kaj je rezultat temeljnih raziskav? Zato je Odbor zadržan do predloga Komisije, dokler na podlagi izčrpnega in jasnega opisa Komisije ne more bolje presoditi, kaj konkretno pomeni financiranje na podlagi rezultatov in kateri instrumenti naj bi se uporabili. Previdnost Komisije si Odbor razlaga kot potrditev za svojo zadržanost, kajti Komisija navaja: Pristopi, ki temeljijo na rezultatih, zahtevajo skrbno opredelitev rezultatov („output“) na ravni vsakega posameznega projekta in temeljito analizo za določitev pavšalnih zneskov … Zato Odbor predlaga zelo skrbno in premišljeno razpravo vseh morebiti udeleženih, ki naj bi vodila do jasnega nadaljnjega sporočila o financiranju raziskav, ki temelji na rezultatih, še preden bodo v zvezi s tem sprejeti nadaljnji konkretni koraki.

4.8.2   Študija izvedljivosti in opredelitve. Iz opisanih razlogov bi Odbor pozdravil študijo izvedljivosti (glej tudi točko 4.3) o financiranju, ki temelji na rezultatih, da bi lahko objektivno presodil konkretne priložnosti, tveganja, probleme in možnosti za poenostavitev. Namesto financiranja, ki temelji na rezultatih, bi bila morda primernejša pojma „financiranje raziskovalnih projektov (6) (TRANS E science-based funding)“ ali „financiranje raziskav na podlagi programa“.

4.8.3   Upoštevanje posebnih potreb MSP. Vezanost podpore na rezultate projektov, ki bodo doseženi v prihodnosti in so negotovi, bi utegnila biti problematična zlasti za MSP. Če bo financiranje Komisije dodeljeno z veliko mero negotovosti, bi lahko bilo npr. potrebno dopolnilno financiranje težko dosegljivo.

---

(1)  Glej COM(2010) 261 konč.

(2)  Svet Evropske unije 28. maja 2010 - Sklepi Sveta o poenostavljenih in učinkovitejših programih v podporo evropskih raziskav in inovacij 10268/10

(3)  UL C 44, 16.2.2008, str. 1; 1.10 in 3.14.1.

(4)  Glej COM(2010) 261 konč.

(5)  Odbor opozarja na mnenje UL C 44, 16.2.2008, str. 10, kjer je pod točko 1.12 že priporočil naslednje: „Po mnenju Odbora je izredno pomembno, da v organizacijah, ki zagotavljajo finančno podporo, zlasti tudi na Komisiji, pri tem sodelujejo uradniki, ki so se izkazali kot odlični strokovnjaki za področje znanosti in ki zelo dobro ter že dolgo poznajo posamezna strokovna področja, njihove posebnosti in posebne ‚skupnosti‘ (redno krožno zaposlovanje (job-rotation) bi lahko imelo nasprotne učinke)“.

(6)  Predlog neformalne delovne skupine ‚Implementation FP7‘ pod predsedstvom g. Herberta Reula (MEP).

---