21.1.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 21/1

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o potrebi po celovitem pristopu k obnovi mest (raziskovalno mnenje)

2011/C 21/01

Poročevalec: g. GRASSO

Špansko ministrstvo za stanovanjske zadeve je 2. decembra 2009 sklenilo, da v imenu španskega predsedstva v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za raziskovalno mnenje o naslednji temi:

Potreba po celovitem pristopu k obnovi mest.

Strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 4. maja 2010.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 463. plenarnem zasedanju 26. in 27. maja 2010 (seja z dne 26. maja) s 87 glasovi za, 4 glasovi proti in 2 vzdržanima glasovoma.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Mesto je postalo sistem trošenja energije pa tudi glavni dejavnik spreminjanja okolja. Zato je usklajeno delovanje pri odločnejšem razvijanju politik obnove mest na evropski ravni eno od pomembnih sredstev boja proti škodljivim emisijam CO2 in podnebnim spremembam.

1.2   EESO si želi strategije ukrepov na ravni mest ali metropolitanskih območij, katere cilj bi bil z gradbenega, urbanističnega, socialnega in okoljskega vidika obnoviti zanemarjene mestne četrti.

1.3   Žal običajni instrumenti prostorskega načrtovanja zaenkrat še niso prilagojeni takšnemu pristopu, tudi zaradi dejstva, da se mesta med seboj razlikujejo glede na lokacijo, položaj in mestne storitve, zato ni mogoče predlagati splošnih rešitev. Zato EESO predlaga EU, naj predvidi instrumente za ukrepanje na podlagi sistemov kazalnikov kakovosti mest, ki bi temeljili na določitvi pragov skrajnih socialno-urbanih in okoljskih obremenitev, in hkrati pripravi tudi indekse obnove mest, s katerimi bi lahko merili učinkovitost uprave, stopnjo uspešnosti ukrepov in stopnjo zadovoljstva prebivalcev.

1.4   V zvezi s tem ponovno opozarjamo na nekatere predloge, ki jih je EESO podal v drugih mnenjih, ter želimo poglobiti in razširiti evropsko razpravo o trajnostnih mestih ob upoštevanju zamisli o ustanovitvi skupine EU na visoki ravni za „urbani razvoj in trajnost“ (1).

1.5   EESO meni, da je za „nov prerod mest“, ki bi poudarjal model celovite obnove mest in se osredotočal na demografske spremembe, socialno kohezijo, pregled gospodarske podlage mest, ponovno ovrednotenje naravne dediščine, dematerializacijo, energetsko učinkovitost mesta in biotsko raznovrstnost, potrebno tesno sodelovanje na vseh ravneh uprave (Komisija, nacionalne vlade, regionalne in lokalne oblasti), vendar s pomočjo prožnejšega in manj togega pristopa k načelu subsidiarnosti in ne le prek hierarhičnega okvira oblasti. Zato EESO poziva k spodbujanju tematskih mrež mest, ki bi pospeševale izvajanje trajnostne obnove mest.

1.6   Izboljšanje energetske učinkovitosti stavb in infrastrukture mora biti strateški dejavnik političnega prizadevanja za obnovo mest v EU, saj pomeni prednosti v smislu manjše potrebe po energiji in ustvarjanje znatnega števila delovnih mest v Evropi. EESO želi, da bi EU te cilje uresničevala s pomočjo vedno večjega povezovanja s sektorskimi programi, ki jih pripravlja za inovacijsko politiko EU, prometno politiko EU 2010–2020 in načrt SET (Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo). Poziva tudi k večjim naložbam s povečanjem finančnih instrumentov, ki jih ima EU na razpolago preko EIB (JESSICA, JASPERS itd.), in s spodbujanjem učinkovitih javno-zasebnih partnerstev.

1.7   EESO pričakuje, da bo povezovanje sistema trajnostnega prometa z energetskim sistemom postalo temelj politike obnove mest. Politiko povezovanja bi bilo treba podpreti tudi s finančnimi sredstvi EU za trajnostne prometne mreže in alternativne energetske politike, ki so bistvene za obnovo predmestij.

1.8   Odbor bi tudi želel, da bi države članice sprejele davčne spodbude za državljane, da bi prispevali k cilju, da bi vse stavbe v mestih proizvajale energijo.

1.9   EESO poziva k spodbujanju razvoja podjetniške kulture in podjetniških ukrepov, zlasti na področju MSP, ki so sposobna poiskati inovativne rešitve za obnovo in za ustvarjanje zelenih delovnih mest.

1.10   EESO je prepričan tudi, da je treba za spodbujanje bolj odgovornega sodelovanja državljanov pri izvajanju celovitih programov obnove mest vzpostaviti dialog in posvetovanje s skupnostmi v mestnih središčih, vključno z ženskami, mladimi in tistimi, ki jim najbolj grozi izključenost. V sodelovanju z mrežami, ki zastopajo državljane in gospodarske sektorje, je treba sprožiti vseevropsko kampanjo seznanjanja javnosti o konkretnih možnostih prihranka, ki jih prinaša proizvodnja čiste energije. Sedanja kampanja ni dovolj ciljno usmerjena in nima dovolj virov.

1.11   Da bi bili konkurenčni azijskim velemestom, je treba pri politikah obnove evropskih mest tradicionalno obnovo fizičnega prostora združiti z dematerializacijo, ki jo predstavljajo tudi telekomunikacijske tehnologije, saj bi tako zaščitili okolje in preprečili, da bi mesta izpodrinila še več zelenih površin.

1.12   EESO tudi meni, da je strateško pomembno sprožiti obsežen proces usposabljanja vodilnih kadrov, da bi se povečale njihova odgovornost, ustvarjalnost in kakovost. Cilj je izboljšati njihovo sposobnost odločanja pri usmerjanju politik obnove in razvoja mest v skladu s cilji trajnostne rasti EU. Hkrati pa EESO ponovno poudarja pomen sodelovanja z GD REGIO in želi, da bi se še okrepilo. Po mnenju Odbora bi bilo smiselno in nujno okrepiti operativno ekipo GD REGIO za urbanistično politiko, da bi pospešili procese, povezane z izvajanjem razvojnih programov, ki jih načrtuje Komisija.

2.   Uvod

2.1   Leipziška listina o trajnostnih evropskih mestih (maj 2007) je v zadnjih 10 letih eden najpomembnejših dokazov želje držav članic, da se dogovorijo o skupnih strategijah in načelih razvojne politike mest. Na ravni EU je razprava o urbanistični politiki postala bistveno intenzivnejša. Špansko predsedstvo temu vprašanju posveča znatno pozornost in je EESO in Odbor regij zaprosilo za analizo in prispevek k razpravam na neformalnih srečanjih ministrov EU.

2.2   Analiza se nanaša na številna pomembna vprašanja, ki jih je treba v mestih rešiti s pomočjo politik obnove, da bi s celovitim pristopom dosegli raven trajnosti, pri kateri bi bile izpolnjene naslednje zahteve:

—	izboljšanje energetske učinkovitosti evropskih stavb, ki so zaradi starosti vir škodljivih emisij, ki resno ogrožajo kakovost življenja v mestih. Tako bi se oblikovala nova delovna mesta in spodbudile inovacije in tehnološki razvoj;

—	povečanje socialne kohezije prek celovitega programa obnove zanemarjenih mestnih četrti, da bi dosegli socialno vključenost, preprečili izključenost, omogočili usposabljanje itd.;

—	okoljska trajnost, tudi z obnovo zanemarjenih mestnih četrti in prenovo že obstoječih stavb, tako da bodo izpolnjevale cilje glede energetske učinkovitosti, kakovosti bivanja in dostopnosti, ne da bi pri tem dodatno krčili zelene površine.

3.   Celovito urbanistično načrtovanje

3.1   Varstvo okolja na različnih mestnih ravneh in izboljševanje kakovosti življenja ljudi morata biti med najvišjimi operativnimi cilji regionalne politike držav članic in EU.

3.2   S tem mnenjem namerava EESO potrditi, da se strinja, da je treba razviti celovite politike za obnovo mest, kot je opisano v dokumentu programske strategije EU 2020 in v programu španskega predsedstva Svetu Evropske unije (2).

3.2.1   EESO podpira vsebino dokumenta EU 2020 in se strinja z njegovim operativnim pristopom do tega, da morajo politike za obnovo upoštevati nekatere inovativne koncepte:

—	izboljšanje na področju človeških virov, zlasti glede na potrebe starejših, stopnjo vključevanja novih migrantov, izkoreninjenje revščine, zlasti revščine otrok, in solidarnost med generacijami;

—	rast na podlagi znanja;

—	razvoj participativne in ustvarjalne družbe;

—	razvoj konkurenčnega in medsebojno povezanega gospodarstva, ki posveča pozornost socialnim in okoljskim vidikom trga.

3.2.2   EESO meni, da je program španskega predsedstva v skladu s temi koncepti, saj je eden njegovih glavnih ciljev, da bi vsakomur zagotovili državljansko pravico in temeljne pravice v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

3.2.3   Ti cilji spodbujajo k razmisleku o prenovi mest, pri kateri sta kakovost prostora in kakovost sprejema močno soodvisni, tj. obnovo, ki je namenjena vsem državljanom, ne glede na materni jezik, poreklo ali religijo.

4.   Nekaj urbanističnih vprašanj

4.1   V skladu z načeli, ki so določena v zgoraj navedenih dokumentih, mora koncept obnove upoštevati vrsto pomembnih sprememb oblike in značaja mest (3), kot so:.

—	vedno intenzivnejše širjenje mest, ob tem pa velika poraba površin in neracionalno gospodarjenje širokega obsega;

—	upad funkcionalne členitve mest zaradi krize v zgodovinskih jedrih, zapuščenih predmestjih in industrijskih območjih;

—	večinoma zelo konzervativni, nedomiselni in neustvarjalni odzivi na krizo, predvsem pa neprilagojeni globaliziranemu svetu;

—	nadomestitev sistema funkcij s sistemom „zabojnikov“, ki naj bi veljali kot kompleksni in hitro minljivi prostori na nediferenciranih velemestnih območjih;

—	izguba pomena razmejitev, ki še obstajajo za upravne namene, vendar so izgubile geografski, simbolični in politični pomen;

—	krčenje zelenega pasu okrog mest z velikimi izgubami biotske proizvodnje;

—	podaljšanje časa za prevoz z negativnimi učinki na kakovost življenja;

—

mestna območja, celo tradicionalna, se danes razvijajo v zaprta, specializirana območja: (izključno „rezidenčna“ območja; tematski parki, namenjeni zabavi; izobraževanje, omejeno le na šole ali študentska naselja; kultura v muzejih in gledališčih itd.) Zaprt prostor poudarja prevlado zasebnega (tako življenjskega sloga kot pravnega koncepta in prakse), ki ogroža potrebe skupnosti.

4.2   Logiki zaprtega prostora se je treba zoperstaviti z logiko neskončnosti prostora, ki jo predstavljajo nematerialni odnosi, pri katerih se vedno bolj uveljavlja pojem časa namesto fizične razdalje.

4.3   Pri obnovi mest je tako treba združiti tradicionalno prenovo fizičnih prostorov in dematerializacijo, ki je najočitneje izražena v telekomunikacijskih tehnologijah. Problem, ki ga je treba dokončno rešiti, je konflikt med mentaliteto, ki razmišlja v smislu prisotnosti povsod, in telesom, ki potrebuje korenine in se ne more nenehno gibati, vendar si za svoje bivanje želi kakovostne kraje in prostore.

4.4   Obnova bo tako rezultat sinergije in integracije treh razsežnosti mesta:

—   mesto kot agora: osredotočeno na ljudi, kjer so mestna naselja in prostori ter socialna kohezija in gospodarski razvoj popolnoma usklajeni;

—   glokalno mesto (globalno/lokalno): rezultat boljšega ravnovesja med globalizacijo in sposobnostjo čim bolje izkoristiti lokalne vire in različne značilnosti in odnose;

—   trajnostno mesto: sposobno rešiti notranje probleme, ne da jih prelaga na druge ali na prihodnje generacije.

5.   Celovit model obnove mest

5.1   Odbor podpira „nov prerod mest“ (4), ki ga zaznamuje

—	večja socialna kohezija;

—	kulturna prenova;

—	pregled gospodarskih temeljev mest, da bi premagali sedanjo globoko recesijo, ter

—	izboljšanje naravne dediščine z dematerializacijo in večjo biotsko raznovrstnostjo.

5.2   Politika, ki temelji na „novem prerodu mest“, širi pomen Evropskega načrta za gospodarsko oživitev v regijah in mestih, (5) tako da pomembno vlogo lokalnih oblasti pri premagovanju krize pojmuje kot strukturni dejavnik, namenjen vplivu ne le na gospodarsko krizo, temveč tudi na ponovno ovrednotenje virov vseh naših skupnosti.

5.3   Tako bi se oblikoval celovit model obnove kot prostorski izraz „ zelenega“ New Deala  (6), katerega celostni sistem ukrepov, ki vključujejo človeške, naravne in fizične vire, bi moral kot pomemben standard vsebovati novo opredelitev bogastva, ki temelji ne le na kopičenju, temveč tudi na zmerni uporabi virov in povečanju blaginje državljanov (7).

Ta model zahteva vodenje na lokalni ravni, da se omogoči aktivno sodelovanje državljanov in da bi gospodarstvo njihovih regij pospešilo razvoj trgov in zelenih tehnologij. Predlagana skupina na visoki ravni za urbani razvoj in trajnost bi lahko omogočila spodbujanje in rast tematskih mrež mest, tudi srednje velikih do majhnih, da bi izpolnili te cilje.

6.   Celovit pristop k obnovi mest

6.1   Človeški viri

6.1.1   Cilj lizbonske strategije za vzpostavitev bolj konkurenčne in ustvarjalne družbe, ki temelji na znanju, je treba združiti s ciljem EU 2020, ki poudarja pomen spodbujanja kohezije s pomočjo podpornih ukrepov za ranljive dele družbe, zlasti za starejše, pomen boljšega vključevanja, zlasti novih migrantov, izkoreninjenja revščine in večje solidarnosti med generacijami.

6.1.2   EU je ustvarila kulturni in praktični prostor:

—	za razvoj oblikovanja skupnosti (community building), da bodo vse zainteresirane strani imele dostop do urbanističnega načrtovanja: tehnično-strokovne organizacije (urbanisti, arhitekti, inženirji), podjetniška združenja in gradbena podjetja;

—	za razvoj novega znanja in načelo ustvarjalnosti s spodbujanjem novih oblik raziskav in poučevanja, vključno z univerzami, in spodbujanjem oblik ustvarjalnega urbanističnega načrtovanja (8). Najboljši način za izboljšanje učinkovitosti te odprtosti je spodbujanje javno-zasebnih partnerstev.

6.1.3   O teh politikah je treba ponovno razmisliti, da bi:

—	spodbudili prakse „dobrega upravljanja“ v mestih, vključno s predmestnimi in podeželskimi območji, da bi izboljšali ne le gospodarsko blaginjo, temveč tudi psihološko, duhovno in družbeno blaginjo, ter

—	ustvarili nova delovna mesta za mlade in priseljence ter prekvalificirali delavce in pisarniški kader, ki jih je prizadela sedanja kriza. V ta namen EESO zagovarja spodbujanje t. i. carbon army, povezane s trajnostno obnovo mest.

6.1.4   Demografske napovedi kažejo, da bo do leta 2060 več kot polovica prebivalstva starejša od 48 let. Če bodo novi migracijski tokovi ostali nespremenjeni, zlasti priseljevanje mladih v mesta, bodo prikrajšana podeželska območja še naprej propadala. Ob upoštevanju tega scenarija je treba sprejeti naslednje ukrepe na lokalni ravni:

—	razvoj kulture, ki ustvarja sinergije med javnimi in zasebnimi podjetji za spodbudo MSP in spodbudo participativnih in ustvarjalnih mestnih skupnosti;

—	razvoj instrumentov za krepitev dialoga in posvetovanja z mestnimi skupnostmi, vključno z ženskami, mladimi in tistimi, ki jih izključevanje najbolj ogroža;

—	izboljšanje življenjskih standardov s pomočjo inovativnih rešitev za trajnostno gradnjo socialnih nastanitev, zdravstveno varstvo in izobraževanje.

6.1.5   Za nova delovna mesta, ustvarjena s pomočjo zelenega new deala, in zmanjšanje emisij so potrebni usposabljanje in koncepti širjenja. Prizadevati bi si bilo treba za:

—	omogočanje dostopa do informacijskih platform EU (o okolju, energetski učinkovitosti, prometu, gospodarstvu itd.)

—	povezovanje s programom skupnosti znanja in inovacij Evropskega tehnološkega instituta, da se zagotovi hiter prenos novih tehnologij na lokalno raven;

—	razvoj močne strategije širjenja najboljše prakse pri vključevanju zelenih tehnologij v mestne skupnosti.

6.2   Naravni viri

6.2.1   Zaradi prevlade naravnih virov nad fizičnimi je ključnega pomena preučiti urbani metabolizem, da bi vzpostavili procese obnove, ki bodo temeljili na gospodarni uporabi surovin in zmanjšanju odpadkov.

6.2.2   Zavedanje urbanega metabolizma je pomembno orodje za dosego ciljev izboljšanja mestnega okolja, ki jih določajo mednarodne konvencije o okoljskih ciljih (Kjoto, biotska raznovrstnost, voda itd.), in blažitve podnebnih sprememb (9).

6.3   Fizični viri

6.3.1   Obnova mest v povezavi s sedanjimi procesi spreminjanja mora biti vse manj izolirajoča, opredeljujoča in omejujoča in vse bolj osredotočena na procese, ki razvijajo večnamenske okvirne pogoje, za katere so značilni kakovost in raznolikost prostora ter medsebojni vpliv različnih vidikov: prožnosti, možnosti preoblikovanja in sposobnosti sprejema.

6.3.2   EESO je prepričan, da se pri prenovi stavb in infrastrukture ni mogoče izogniti vedno večjemu pomenu okoljskih meja, procesov vključevanja in vedno večje vloge interaktivnosti.

6.4   Nematerialni viri

6.4.1   Evropski svet s programom e-Evropa (1999), lizbonsko konvencijo (2000) in operativnimi programi i-2010 dokazuje, da je e-družba glavni dejavnik razvoja EU. Zato namerava Svet EU spodbujati projekte, ki bi pospešili proces razvoja družbe, ki bo znala izkoristiti možnosti, ki jih nudita elektronika in interaktivnost. V ta namen se pripravljajo določbe, ki bodo vsem evropskim državljanom omogočile vstop v digitalno dobo in internetni priključek, s ciljem, da se oblikuje odprta, vključujoča in sodelujoča družba.

6.4.2   Tako imajo mesta nalogo privabiti znanje, obnoviti sistem odnosov med javnimi oblastmi in državljani in spodbuditi prestrukturiranje sredstev proizvodnje (10).

6.4.3   Nedvomno je treba v inovacije urbanistične tehnologije hitro in ogromno vlagati, saj je raven konkurence, ki prihaja z vzhoda, zelo visoka (11).

7.   Pot do „zelenega new deala“

7.1   Obnova mest je kompleksno vprašanje in da bo učinkovito, ga je treba obravnavati v okviru strategije.

7.2   Najnujnejše vprašanje je verjetno tesna povezava med obnovo mest in njihovega okolja ter problemom gospodarske krize. EESO je prepričan, da je treba na procese obnove mest gledati z vidika načel zelene ekonomije in kot priložnost za evropski „zeleni new deal“ (12), ki bi lahko vključil različne vrste urbane morfologije: biotsko mesto, materialno mesto in digitalno mesto, pri čemer bi bile vse te oblike usmerjene v krepitev mesta, ki temelji na solidarnosti.

Zato je treba ponovno oceniti vlogo naravnega okolja kot vira dobrin in storitev, ki so bistvene za ljudi.

8.   Biotsko mesto

8.1   Razvijanje ekološke mreže

8.1.1   EESO je prepričan, da je posebej pomembno preučiti mesto kot ekosistem in oceniti vrednost dediščine naravne infrastrukture (kot vira, npr. čiste vode in zraka, zaščite pred vetrom, rodnosti zemlje in opraševanja), ki je ni enostavno nadomestiti s tehnološkimi rešitvami in le z zelo visokimi stroški in s stopnjami učinkovitosti, ki se ne morejo primerjati z učinkovitostjo biotskega sistema.

8.1.2   Ocenjuje se, da bi Evropa do leta 2050 lahko izgubila11 % naravnih območij, ki jih je imela leta 2000 (13). Javne institucije bi se zato morale posebej osredotočati na posledice tega pojava in povečati naložbe v zaščito ekosistemov in tako posvetiti pozornost tudi urbanim ekosistemom.

8.2   Pridobivanje energije iz obnovljivih virov

8.2.1   Mesto je strateški element v razvijanju obnovljivih virov energije. Tehnološke izboljšave in inovacije ogrevalnih in hladilnih naprav, ki predstavljajo od 40 do 50 % svetovnih potreb po energiji, so bistvo politike EU 20-20-20, s katero naj bi izboljšali energetske storitve (zmanjšanje toplogrednih plinov in porabe energije ter povečanje uporabe obnovljivih virov energije za 20 %).

8.2.2   Povečana proizvodnja energije iz obnovljivih virov v skladu z načrtom SET (Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo) je zelo pomembna zaradi svojega vpliva na zaposlovanje. Mestne skupnosti bi zato morale biti prve, ki bi si priskrbele nove tehnologije. Sklepa Sveta in Parlamenta o financiranju načrta SET sta zelo ustrezna za dosego tega namena.

9.   Materialno mesto

9.1   Izboljšanje energetske učinkovitosti stavb

9.1.1   Izboljšanje energetske učinkovitosti stavb in infrastrukture je strateški dejavnik za obnovo mest v EU. Nove tehnologije dajejo veliko možnosti za pridobitev energetske učinkovitosti. Do leta 2050 bi lahko potrebe po primarni energiji zmanjšali za 300 eksajoulov pri letnem zmanjšanju od 20 do 25 gigaton CO2. Sedanje letne naložbe EU v tehnologije za izboljšanje energetske učinkovitosti znašajo približno 60 milijard EUR na leto.

9.1.2   V študiji Evropske komisije leta 2005 je bilo ocenjeno, da bi naložba v 20-odstotni prihranek energije ustvarila milijon delovnih mest (neposredno in posredno). Varčevanje energije bo osredotočeno na področja razsvetljave v zgradbah, tehnične opreme pisarn, gospodinjskih aparatov in soproizvodnje elektrike in toplote.

9.1.3   EESO je prepričan, da cilj ni le varčevati z energijo, temveč doseči, da bi vse stavbe proizvajale energijo.

9.1.4   Za to bo treba v prihodnjih letih znatno vlagati v raziskave, prav gotovo se bo spremenil tudi način gradnje mest, da bi se z uporabo inovativnih materialov in vedno bolj izpopolnjenih logističnih rešitev na gradbiščih izboljšal urbani metabolizem.

9.1.5   Za obnovo arhitekturne dediščine sta potrebni sinergija na finančni ravni in globalna politika sodelovanja, ker:

—	bi izguba konkurenčnosti za sektor in njegove dobavitelje imela negativen učinek na zaposlovanje;

—	se mora meriti z mednarodnimi sistemi, zlasti hitro rastočimi azijskimi sistemi, zaradi česar je na ukrepe za obnovo treba gledati tudi kot na podlago za izvoz;

—	je treba v proces vključiti evropske države z nižjimi dohodki;

—	ne sme biti ločena od vprašanj gradnje neprofitnih stanovanj, ki je pomembno za milijone evropskih državljanov.

9.2   Celovit infrastrukturni sistem

9.2.1   Dokumenti EU o socialni koheziji poudarjajo pomen povezovanja vseh vrst infrastrukture, koncepta, ki presega dobre povezave med regijami. V Evropi znesek za sredstva, namenjena posodabljanju omrežij do leta 2020, znaša 600 milijonov EUR, vključno z 90 milijardami EUR za inteligentno infrastrukturo.

9.2.2   Celovita infrastruktura bi morala biti tudi pomemben cilj obnove mest in bi morala vključevati dostop do:

—	storitev, kot so zdravstvena oskrba, šolstvo in trajnostna energija, ki zaradi telekomunikacijskih omrežij postajajo interaktivne, npr. v primeru telemedicine ali učenja na daljavo;

—

prometnih sistemov, katerih trajnostno povezovanje vključuje izboljšanje železniških povezav, celinskih plovnih poti, dostopa do letališč, razvijanje intermodalnih prometnih verig in naprednih sistemov za obvladovanje prometa ter izboljšanje kolesarskih stez in pešpoti. Celovit prometni sistem podpirajo mestne politike, katerih cilj je preprečiti širjenje naseljenih območij, da bi zmanjšali stroške energije in družbene stroške dnevnega prevoza na delo in trgovinskih transakcij;

—	trajnostni prometni sistem in učinkovit energijski sistem sta bistvenega pomena za evropsko politiko obnove mest, ki bi morala dajati prednost financiranju trajnostnega prometa in funkcionalnih energetskih omrežij, ki segajo do predmestij, potrebnih obnove;

—

energetskih omrežij: zaradi rasti prometnega sektorja na električni pogon (glej direktivo o obnovljivih virih energije), telekomunikacijskih tehnologij in računalnikov poraba energije eksponentno rase; zato je potrebno inteligentno omrežje distribucije, da bi čim bolj zmanjšali izgube, povečali učinkovitost, se prilagodili potrebam in izkoristili viške proizvodnje sončne energije; nadalje je treba spodbujati omrežje postaj za napajanje vozil na električni in vodikov pogon, katerih dobava bi se zagotovila z lokalno pridobljenimi obnovljivimi viri energije;

—	telematskih omrežij, zlasti do širokopasovnega interneta, ki je danes bistvenega pomena za poslovanje in družine.

10.   Digitalno mesto

10.1   Močno interaktivne mestne platforme, ki se trenutno razvijajo s pomočjo komunikacijskih tehnologij nove generacije, so namenjene pospeševanju preobrazbe mest in uvajanju inovativnih dejavnikov, ki bodo bistveno prispevali k naslednjim ciljem:

—

odmik od ključne vloge, ki jo je doslej imela cestna infrastruktura, v prid sinergijam med cestami, GPS in računalniki ter oblikovanju omrežja, ki bi omogočilo razvoj interaktivnih logističnih sistemov, ki povezujejo gospodinjstva po vsem svetu, širijo njihovo vlogo in jih s povezanostjo preoblikujejo v delovna mesta, središča prostega časa, zdravstvenega varstva itd.;

—	povezovanje javnega in zasebnega opravljanja storitev; to bi pripeljalo do procesov preobrazbe, ki bi platformam javne uprave (gradbena dovoljenja, katastri, davki itd.) omogočilo, da bi podjetjem, gospodinjstvom in državljanom prek njihovih osebnih digitalnih naprav zagotovile interaktivni dostop;

—	bistven napredek pri izvajanju zdravstvenih storitev z zelo nizkimi stroški; nove omrežne tehnologije, miniaturizacija in prenosnost naprav omogočajo spremljanje najpomembnejših življenjskih funkcij in spletnih postopkov zdravstvenega varstva od doma;

—	zmanjšanje nesorazmerij v odnosih med državljani in nosilci znanja (tehniki, zdravniki, politiki itd.), da bi preoblikovali tradicionalne strukture od zgoraj navzdol v nove strukture sodelovanja;

—	aktivno spremljanje celotnega življenjskega cikla mesta, da bi znatno prihranili pri upravljanju mestnih virov.

11.   Solidarno mesto

11.1   Dejavniki, ki so bili upoštevani doslej, so sicer pomembni, vendar so le instrumenti obnove mest, katere končni cilj je povečati socialno kohezijo v skladu z velikokrat izraženim temeljnim načelom EU.

11.2   Povečanje socialne kohezije pomeni obnovo sistemov upravljanja na vseh ravneh, od EU do lokalnih oblasti, da bi lahko obvladali kompleksnost in raznolikost odnosov, ki so značilni za našo družbo. To je spreminjanje verige odnosov ob upoštevanju pristopa sodelovanja, zmanjšanja nesorazmerij in razvoja koncepta vodenja.

11.3   Pristop sodelovanja temelji na trajnostnem upravljanju in njegov cilj je vsem vpletenim dati možnost izbire. Ta pristop se je začel prek civilnih forumov in povečal svoj potencial prek razvoja interaktivnih tehnoloških medijev. Povzet je v sloganu državne akademije za javno upravo ZDA (US National Academy of Public Administration): „Ne sprašuj, kaj lahko država stori zate, vprašaj se, kaj lahko naredimo skupaj“ (14).

11.4   Zmanjšanje nesorazmerij: možnost dostopanja do vedno bolj učinkovitih sistemov znanja in možnost dialogov v realnem času skrajša razdaljo med tistimi, ki imajo znanje, in tistimi, ki so bili pasivni uporabniki znanja. Tako se spreminjajo odnosi med ljudmi, pa tudi pomen mestnega prostora, ki s tem postane katalizator novih vrst odnosov (npr. ambulante, postaje prva pomoč, ki se selijo iz bolnišnic v podzemne postaje in hipermarkete itd.).

11.5   Razvoj koncepta vodenja: razgradnja sistemov odnosov in vedno večje možnosti sodelovanja zahtevajo nove vloge za javne predstavnike, ki morajo pokazati tako vodstvene sposobnosti kot sposobnosti posredovanja.

11.6   Bistvena sprememba sistema odnosov odpira možnosti za globoke spremembe organizacijskih modelov, zlasti za lokalne oblasti, kot del trenda, ki ga je mogoče opredeliti kot prehod od ukrepov, značilnih za strateške načrte, k vzpostavitvi skupnih platform, značilnih za upravljanje, ki temelji na trajnosti. Model platforme, ki ga je EU že preizkusila pri organizaciji sektorjev proizvodnje in znanja, naj bi se razširil v gosto omrežje odnosov, ki naj bi vključilo vse zainteresirane strani v mestni skupnosti in omogočilo ukrepe subsidiarnosti med šibkimi in močnimi skupnostmi. Tako lahko govorimo o:

—	platformi za razvoj oblikovanja skupnosti (community building) s ciljem pokriti najširši možni spekter zainteresiranih strani in združenj lokalnih skupnosti;

—	platformi znanja za razvoj inovativnega znanja in raziskovalnih politik ter spodbujanje ustvarjalne prenove mest;

—	tehnološki platformi za zagotovitev nabora pomembnega strokovnega znanja pri vzpostavljanju in upravljanju inovativnih procesov;

—

platformi virov za: — razvoj inovativnih finančnih instrumentov prek javno-zasebnega sodelovanja po vzorih programov JESSICA in JASPERS; — izvajanje finančnih ukrepov, ki spodbujajo enakopravnost in koristijo tistim, ki malo zaslužijo, tako da se jih vključi v obsežne strategije obnove mesta; — razvoj računovodskih načinov opredeljevanja gospodarske vrednosti dobrin in storitev, ki upoštevajo njihove stroške glede na črpanje naravnih virov in odlagališča odpadkov. Cilj je oblikovati davčno politiko, ki bo preprečila nepotrebno trošenje primarnih virov. Tako pridobljeni dobiček bi bilo treba nameniti podpori ranljivim družbenim skupinam.

---

(1)  UL C 77 z dne 31.3.2009, str. 123.

(2)  Delovni dokument Komisije Posvetovanje o prihodnji strategiji EU 2020, Bruselj 2009, in državnega sekretariata za Evropsko unijo ministrstva za zunanje zadeve in sodelovanje, program španskega predsedovanja Svetu Evropske unije 1. januar – 30. junij 2010: „Innovating Europe“, Imprenta Nacional Boletín Oficial del Estado, Madrid, 2010.

(3)  Odličen pregled glavnih problemov obnove mest je mogoče najti v delu Massima Cacciarija, La Città, Pazzini Stampatore Editore, Villa Verucchio, 2004.

(4)  Richard Rogers, Toward an Urban Renaissance, Urban Task Force, London, 2005, spletna stran: www.urbantaskforce.org.

(5)  Evropska unija – Odbor regij, Evropski načrt za oživitev gospodarstva v regijah in mestih, Bruselj, 2008, spletna stran: http://portal.cor.europa.eu/europe 2020/Pages/EERPSurvey.aspx.

(6)  Referenčni so naslednji dokumenti: A green new deal for Europe, ki ga je pripravil institut Wuppertal; Rethinking the Economic Recovery: A Global Green New Deal, okoljski program Združenih narodov; A Green New Deal britanske New economics foundation; Toward a Transatlantic Green New Deal: Tackling the Climate and Economic Crises instituta Worldwatch za fundacijo Heinrich Böll.

(7)  To bi pomenilo celovito lokalno uporabo priporočil, ki so določena v sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – BDP in več – Merjenje napredka v svetu, ki se spreminja, COM(2009) 433 konč., spletna stran: http://www.beyond-gdp.eu/. Temeljijo na poročilu Stiglitz, Sen in Fitoussi, ki ga je podprla EU na zaprosilo francoskega predsedstva in ga je mogoče najti na spletni strani: http://www.stiglitz-sen-fitoussi.fr/en/index.htm.

(8)  Jan Jacob Trip, Creative city development in the Lisbon strategy, TU Delft, 2009. Xavier Vives, Lluís Torrens, The strategies of European metropolitan areas in the context of the European Union enlargement, Pla Estratègic Metropolità de Barcelona, 2005.

(9)  Rudolf de Groot, Function-analysis and valuation as a tool to assess land use conflicts in planning for sustainable, multi-functional landscapes, Landscape and Urban Planning 75 (2006) 175–186.

(10)  World economic forum, The Lisbon review 2002- 2006,spletna stran: www.weforum.org/pdf/gcr/lisbonreview/report2006.pdf;

Evropska komisija, i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje, spletna stran: http://europa.eu/legislation_summaries/employment_and_social_policy/job_creation_measures/c11328_en.htm;

Fondazione Ugo Bordoni, Dossier EU i 2010, spletna stran: http://www.fub.it/osservatorio/dossieruei2010/liniziativai2010.

(11)  Informacije o eksperimentih z u-cityjem so na voljo na naslednjih spletnih straneh:

MIT: http://web.mit.edu/cre/research/ncc/casestudies.html;

Milla Digital: http://www.milladigital.org/ingles/home.php;

Tokyo: http://www.tokyo-ubinavi.jp/en/about.html;

Singapore: http://www.itu.int/ubiquitous;

Hong Kong: http://www.info.gov.hk/digital21/eng/strategy/2008/Foreword.htm;

Arabianranta (Helsinki): https://www.taik.fi/en/about_taik/arabianranta_.html.

(12)  Naslov je vzet iz poročila britanske New economics foundation „A Green New Deal“, London, 2009, spletna stran: www.neweconomics.org/projects/green-new-deal.

(13)  Poročilo Evropske komisije Ekonomija ekosistemov in biotske raznovrstnosti (TEEB), spletna stran: http://ec.europa.eu/environment/nature/biodiversity/economics/.

(14)  Spletna stran: http://www.collaborationproject.org/display/home/Home.

---