1.

Parlament lahko določi pravila preglednosti finančnih interesov poslancev, ki so priložena temu poslovniku.

1.

Parlament določi pravila preglednosti finančnih interesov poslancev, ki so priložena temu poslovniku.

1.

2.

3.

1.

Do izvolitve predsednika predseduje seji iz člena 127(2) in vsem drugim sejam, katerih namen je izvolitev predsednika in predsedstva, najstarejši navzoči poslanec .

1.

Do izvolitve predsednika predseduje seji iz člena 127(2) in vsem drugim sejam, katerih namen je izvolitev predsednika in predsedstva, eden izmed odhajajočih predsednikov, če to ni mogoče, odhajajoči podpredsedniki po vrstnem redu, če to ni mogoče, pa poslanec z najdaljšim stažem .

2.

Med predsedovanjem najstarejšega poslanca se lahko obravnavajo le zadeve, ki se nanašajo na izvolitev predsednika ali preverjanje veljavnosti mandatov poslancev.

2.

Med predsedovanjem poslanca , ki začasno predseduje seji v skladu z odstavkom 1, se lahko obravnavajo le zadeve, ki se nanašajo na izvolitev predsednika ali preverjanje veljavnosti mandatov poslancev.

1.

Najprej se izvoli predsednik. Pred vsakim glasovanjem se kandidature izročijo najstarejšemu poslancu, ki jih razglasi v Parlamentu. Če po treh glasovanjih nihče od kandidatov ne dobi absolutne večine oddanih glasov, je četrto glasovanje omejeno na tista dva poslanca, ki sta dosegla najvišje število glasov pri tretjem glasovanju. Če je izid glasovanja neodločen, se za izvoljenega razglasi starejši kandidat.

1.

Najprej se izvoli predsednik. Pred vsakim glasovanjem se kandidature izročijo poslancu , ki začasno predseduje seji v skladu s členom 11 , ki jih razglasi v Parlamentu. Če po treh glasovanjih nihče od kandidatov ne dobi absolutne večine oddanih glasov, je četrto glasovanje omejeno na tista dva poslanca, ki sta dosegla najvišje število glasov pri tretjem glasovanju. Če je izid glasovanja neodločen, se za izvoljenega razglasi starejši kandidat.

2.

Po izvolitvi predsednika najstarejši poslanec sprosti predsedniški sedež. Samo izvoljeni predsednik ima lahko otvoritveni nagovor.

2.

Po izvolitvi predsednika poslanec , ki začasno predseduje seji v skladu s členom 11, sprosti predsedniški sedež. Samo izvoljeni predsednik ima lahko otvoritveni nagovor.

4a.

2.

Vsak poslanec lahko postavi vprašanje v zvezi z delom predsedstva, konference predsednikov in kvestorjev. Taka vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku in skupaj z danimi odgovori objavijo v biltenu Parlamenta v tridesetih dneh od dneva predložitve.

2.

Vsak poslanec lahko postavi vprašanje v zvezi z delom predsedstva, konference predsednikov in kvestorjev. Taka vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku , sporočijo poslancem in skupaj z danimi odgovori objavijo na spletišču Parlamenta v tridesetih dneh od dneva predložitve.

1.

2.

1.

Brez poseganja v člen 40 pristojni odbor preveri finančno združljivost vsakega predloga Komisije ali vsakega drugega dokumenta zakonodajne narave s finančnim načrtom.

1.

Brez poseganja v člen 40 pristojni odbor preveri finančno združljivost vsakega predloga Komisije ali vsakega drugega dokumenta zakonodajne narave z večletnim finančnim okvirom .

1.

Parlament lahko v skladu s členom 192(2) Pogodbe ES z resolucijo, sprejeto na podlagi samoiniciativnega poročila pristojnega odbora, od Komisije zahteva, da mu predloži vsak ustrezen predlog za sprejetje novega akta ali spremembo obstoječega akta. Resolucijo sprejme večina poslancev. Istočasno Parlament lahko določi rok za predložitev takega predloga.

1.

Parlament lahko v skladu s členom 192(2) Pogodbe ES z resolucijo, sprejeto na podlagi samoiniciativnega poročila pristojnega odbora, od Komisije zahteva, da mu predloži vsak ustrezen predlog za sprejetje novega akta ali spremembo obstoječega akta. Resolucijo sprejme večina poslancev pri končnem glasovanju . Istočasno Parlament lahko določi rok za predložitev takega predloga.

2.

Parlament preuči predloge resolucij iz samoiniciativnih poročil v skladu s postopkom kratke predstavitve iz člena 131a. Predlogi sprememb k takim predlogom resolucij niso sprejemljivi za obravnavo na plenarnem zasedanju, razen če jih poročevalec vloži z namenom, da bi upošteval nove informacije, vložiti pa je mogoče alternativne predloge resolucije v skladu s členom 151(4). Ta odstavek se ne uporablja, kadar predmet poročila izpolnjuje pogoje za prednostno razpravo na plenarnem zasedanju, kadar je poročilo pripravljeno v skladu s pravico do pobude iz člena 38a ali 39, ali kadar je mogoče poročilo obravnavati kot strateško poročilo v skladu z merili, ki jih določi konferenca predsednikov.

2.

Parlament preuči predloge resolucij iz samoiniciativnih poročil v skladu s postopkom kratke predstavitve iz člena 131a. Predlogi sprememb k takim predlogom resolucij so sprejemljivi za obravnavo na plenarnem zasedanju le , če jih poročevalec vloži z namenom, da bi upošteval nove informacije , ali če jih vloži vsaj desetina poslancev . Politične skupine lahko vložijo alternativne predloge resolucije v skladu s členom 151(4). Ta odstavek se ne uporablja, kadar predmet poročila izpolnjuje pogoje za prednostno razpravo na plenarnem zasedanju, kadar je poročilo pripravljeno v skladu s pravico do pobude iz člena 38a ali 39, ali kadar je mogoče poročilo obravnavati kot strateško poročilo v skladu z merili, ki jih določi konferenca predsednikov.

—

zadevni predsedniki, poročevalec in pripravljavci mnenj skupaj določijo dele besedila, ki so v njihovi izključni ali skupni pristojnosti, in se natančno dogovorijo o načinih sodelovanja;

—

zadevni predsedniki, poročevalec in pripravljavci mnenj skupaj določijo dele besedila, ki so v njihovi izključni ali skupni pristojnosti, in se natančno dogovorijo o načinih sodelovanja . V primeru nestrinjanja o razmejitvi pristojnosti se zadeva na prošnjo enega od vpletenih odborov posreduje konferenci predsednikov, ki lahko sprejme odločitev o posameznih pristojnostih ali odloči, da se uporabi postopek skupnih sej odborov v skladu s členom 47a; drugi in tretji stavek člena 179(2) se uporabljata smiselno;

—

pristojni odbor brez glasovanja sprejme spremembe, ki jih predlaga pridružen odbor, kadar se te nanašajo na zadeve, za katere predsednik pristojnega odbora na podlagi Priloge VI in po posvetovanju s predsednikom pridruženega odbora meni, da sodijo v izključno pristojnost pridruženega odbora in ki niso v nasprotju z ostalimi deli poročila . Predsednik pristojnega odbora upošteva vse dogovore, sprejete v skladu s tretjo alineo;

—

pristojni odbor brez glasovanja sprejme spremembe, ki jih predlaga pridružen odbor, kadar se te nanašajo na zadeve, ki so v izključni pristojnosti pridruženega odbora . Če pristojni odbor zavrne predloge sprememb o zadevah, ki so v skupni pristojnosti pristojnega in pridruženega odbora, jih lahko pridruženi odbor predloži neposredno na plenarnem zasedanju;

3.

Predsednik posreduje Svetu in Komisiji besedilo predloga, kakor ga je sprejel Parlament, in spremljajočo resolucijo kot mnenje Parlamenta.

3.

Predsednik posreduje Svetu in Komisiji besedilo predloga, kakor ga je sprejel Parlament, in spremljajočo resolucijo kot stališče Parlamenta.

1.

Če predlog Komisije ne dobi večine oddanih glasov, predsednik pred glasovanjem Parlamenta o osnutku zakonodajne resolucije Komisijo pozove, da predlog umakne.

1.

Če predlog Komisije ne dobi večine oddanih glasov ali če je sprejet predlog o njegovi zavrnitvi, ki ga lahko predloži pristojni odbor ali najmanj štirideset poslancev , predsednik pred glasovanjem Parlamenta o osnutku zakonodajne resolucije Komisijo pozove, naj predlog umakne.

2.

Če Komisija to stori, predsednik ugotovi , da je postopek posvetovanja o predlogu brezpredmeten , in s tem seznani Svet.

2.

Če Komisija to stori, predsednik razglasi , da je postopek končan , in s tem seznani Svet.

3.

Če Komisija svojega predloga ne umakne, Parlament zadevo vrne pristojnemu odboru, ne da bi glasoval o osnutku zakonodajne resolucije.

3.

Če Komisija svojega predloga ne umakne, Parlament zadevo vrne pristojnemu odboru, ne da bi glasoval o osnutku zakonodajne resolucije , razen če Parlament na predlog predsednika ali poročevalca pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev ne glasuje o osnutku zakonodajne resolucije.

1.

2.

3.

1.

Kadar v skladu s členom 251(2) Pogodbe ES Svet obvesti Parlament, da je njegove spremembe sprejel , sicer pa predloga Komisije ni spremenil, oziroma kadar nobena institucija ni spremenila predloga Komisije , predsednik v Parlamentu razglasi, da je predlog dokončno sprejet.

2.

3.

1.

7.

1.

Kadar se načrtuje začetek pogajanj za sklenitev, obnovo ali spremembo mednarodnega sporazuma, vključno s sporazumi na posebnih področjih kot na primer monetarne zadeve ali trgovina, pristojni odbor zagotovi, da Komisija Parlament v celoti seznani s svojimi priporočili za pogajalski mandat, po potrebi zaupno.

1.

Kadar se načrtuje začetek pogajanj za sklenitev, obnovo ali spremembo mednarodnega sporazuma, vključno s sporazumi na posebnih področjih, na primer pri monetarnih zadevah ali trgovini, se pristojni odbor lahko odloči, da bo pripravil poročilo ali drugače spremljal postopek, in o svoji odločitvi obvesti konferenco predsednikov odborov. Po potrebi se druge odbore lahko zaprosi za mnenje v skladu s členom 46(1). Če ustreza, se uporabljajo členi 179(2), 47 in 47(a).

6a.

3.

Parlament vzpostavi svoj register dokumentov. Zakonodajni in drugi dokumenti , navedeni v prilogi tega poslovnika, so v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 dostopni neposredno preko registra. Kadar je mogoče, se v register vključijo napotila na druge dokumente Parlamenta.

3.

Parlament vzpostavi svoj register dokumentov. Zakonodajni dokumenti in nekatere druge kategorije dokumentov so v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 dostopni neposredno preko registra. Kadar je mogoče, se v register vključijo napotila na druge dokumente Parlamenta.

1.

Člani Komisije, Sveta in Evropskega sveta lahko kadar koli prosijo predsednika za dovoljenje, da podajo izjavo. Predsednik odloči, kdaj lahko podajo izjavo ter ali ji bo sledila poglobljena razprava ali le trideset minutni rok za kratka in jedrnata vprašanja poslancev.

1.

Člani Komisije, Sveta in Evropskega sveta lahko kadar koli prosijo predsednika Parlamenta za dovoljenje, da podajo izjavo. Predsednik Evropskega sveta poda izjavo po vsaki seji Sveta. Predsednik Parlamenta odloči, kdaj lahko podajo izjavo ter ali ji bo sledila poglobljena razprava ali le trideset minutni rok za kratka in jedrnata vprašanja poslancev.

1.

Do pet poslancev lahko predloži največ 200 besed obsegajočo pisno izjavo v zvezi z zadevo, ki spada v okvir dejavnosti Evropske unije. Pisne izjave se natisnejo v uradnih jezikih in razdelijo. Skupaj z imeni podpisnikov se zabeležijo v register. Ta register je javen in se hrani pred vhodom v sejno dvorano med potekom delnih zasedanj, med posameznimi delnimi zasedanji pa na ustreznem mestu, ki ga določi kolegij kvestorjev.

1.

Do pet poslancev lahko predloži največ 200 besed obsegajočo pisno izjavo v zvezi z zadevo, ki spada v okvir prisojnosti Evropske unije in ne sovpada s tematiko, ki se obravnava v potekajočih zakonodajnih postopkih . Vsako posamezno izjavo odobri predsednik. Pisne izjave se natisnejo v uradnih jezikih in razdelijo. Skupaj z imeni podpisnikov se zabeležijo v register. Ta je javen in se med potekom delnih zasedanj hrani pred vhodom v sejno dvorano, med posameznimi delnimi zasedanji pa na ustreznem mestu, ki ga določi kolegij kvestorjev.

3.

Kadar izjavo podpiše večina poslancev, predsednik s tem seznani Parlament in objavi imena podpisnikov v zapisniku.

3.

Kadar izjavo podpiše večina poslancev, predsednik s tem seznani Parlament in objavi imena podpisnikov v zapisniku , izjavo pa objavi kot sprejeto besedilo .

4 .

Taka izjava se ob koncu delnega zasedanja skupaj z imeni podpisnikov posreduje v njej navedenim institucijam . Vključi se v zapisnik seje, na kateri je bila razglašena. Z objavo v zapisniku je postopek končan.

4.

Postopek se zaključi ob koncu delnega zasedanja tako, da se izjava skupaj z imeni podpisnikov posreduje naslovnikom .

1.

Konferenca predsednikov lahko Parlamentu predlaga, da se dodeli čas za govor za določeno razpravo. Parlament o tem odloča brez razprave.

1.

Konferenca predsednikov lahko Parlamentu predlaga, da se dodeli čas za govor za določeno razpravo. Parlament o tem odloča brez razprave.

1a.

1b.

2.

Čas za govor se dodeli v skladu z naslednjimi merili:

2.

Čas za govor za ta del razprave se dodeli v skladu z naslednjimi merili:

(a)

prvi del časa za govor se enakomerno porazdeli med vse politične skupine;

(a)

prvi del časa za govor se enakomerno porazdeli med vse politične skupine;

(b)

naslednji del se porazdeli med politične skupine sorazmerno s skupnim številom njihovih članov;

(b)

naslednji del se porazdeli med politične skupine sorazmerno s skupnim številom njihovih članov;

(c)

samostojnim poslancem se dodeli splošni čas za govor, ki temelji na delih, dodeljenih vsaki politični skupini v skladu s pododstavkoma (a) in (b).

(c)

samostojnim poslancem se dodeli splošni čas za govor, ki temelji na delih, dodeljenih vsaki politični skupini v skladu s točkama (a) in (b).

3.

Kadar je za več točk dnevnega reda dodeljen skupni čas za govor, politične skupine predsednika obvestijo, kako bodo svoj čas porazdelile med posamezne točke. Predsednik skrbi, da se čas za govor spoštuje.

3.

Kadar je za več točk dnevnega reda dodeljen skupni čas za govor, politične skupine predsednika obvestijo, kako bodo svoj čas porazdelile med posamezne točke. Predsednik skrbi, da se čas za govor spoštuje.

3a.

3b.

3c.

4.

Poslanec sme govoriti največ minuto o: zapisniku, postopkovnih predlogih, spremembah končnega osnutka dnevnega reda ali dnevnega reda.

4.

Poslanec sme govoriti največ minuto zapisniku, postopkovnih predlogih, spremembah končnega osnutka dnevnega reda ali dnevnega reda.

4a.

5.

Komisija in Svet sodelujeta v razpravi o poročilu praviloma takoj zatem, ko je poročevalec poročilo predstavil. Komisija, Svet in poročevalec lahko ponovno govorijo, zlasti da odgovorijo na izjave poslancev.

5.

Komisija in Svet sodelujeta v razpravi o poročilu praviloma takoj zatem, ko je poročevalec poročilo predstavil. Komisija, Svet in poročevalec lahko ponovno govorijo, zlasti da odgovorijo na izjave poslancev.

6.

Brez poseganja v člen 197 Pogodbe ES si predsednik prizadeva doseči dogovor s Komisijo in Svetom o ustrezni dodelitvi časa za njun govor.

6.

Ne glede na člen 197 Pogodbe ES si predsednik prizadeva doseči dogovor s Komisijo in Svetom o ustrezni dodelitvi časa za njun govor.

7.

Poslanci, ki v razpravi niso govorili, lahko največ enkrat na delno zasedanje predložijo pisno izjavo, ki obsega največ 200 besed in se priloži dobesednemu zapisu seje.

7.

Poslanci, ki v razpravi niso govorili, lahko največ enkrat na delno zasedanje predložijo pisno izjavo, ki obsega največ 200 besed in se priloži dobesednemu zapisu seje.

1.

Kadar besedilo, ki je predmet glasovanja, vsebuje dve ali več določb, se nanaša na dve ali več točk ali bi lahko bilo razdeljeno na dva ali več delov, od katerih ima vsak svoj ločen logični pomen in normativno vrednost, lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva, da se o njem glasuje po delih.

1.

Kadar besedilo, ki je predmet glasovanja, vsebuje dve ali več določb, se nanaša na dve ali več točk ali bi lahko bilo razdeljeno na dva ali več delov, ki imajo ločen pomen in/ali normativno vrednost, lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva, da se o njem glasuje po delih.

1.

Poleg primerov, določenih v členih 99(4) in 100(5), se poimensko glasuje tudi, kadar to pisno zahteva politična skupina ali najmanj štirideset poslancev na predvečer glasovanja, razen če predsednik določi drugačen rok.

1.

Poleg primerov iz členov 99(4), 100(5) in 159a , se poimensko glasuje tudi, kadar to pisno zahteva politična skupina ali najmanj štirideset poslancev na predvečer glasovanja, razen če predsednik določi drugačen rok.

2.

Poimensko glasovanje poteka po abecednem vrstnem redu, začenši z imenom poslanca, ki ga določi žreb. Zadnji glasuje predsednik.

2.

Poimensko glasovanje poteka s pomočjo elektronskega sistema glasovanja. Če uporaba tega sistema ni mogoča zaradi tehničnih razlogov, poimensko glasovanje poteka po abecednem vrstnem redu, začenši z imenom poslanca, ki ga določi žreb. Zadnji glasuje predsednik.

4.

Dva do šest poslancev, določenih z žrebom, prešteje glasove, oddane pri tajnem glasovanju.

4.

Dva do osem poslancev, določenih z žrebom, prešteje glasove, oddane pri tajnem glasovanju , razen v primeru elektronskega glasovanja .

1.

Zapisnik vsake seje, ki vsebuje sklepe Parlamenta in imena govornikov, se razdeli vsaj pol ure pred začetkom popoldanskega dela naslednje seje.

1.

Zapisnik vsake seje, v katerem so podrobno povzeti postopki in sklepi Parlamenta ter imena govornikov, se razdeli vsaj pol ure pred začetkom popoldanskega dela naslednje seje.

2.

Na začetku popoldanskega dela vsake seje predsednik predloži zapisnik prejšnje seje v sprejetje Parlamentu.

2.

Na začetku popoldanskega dela vsake seje predsednik predloži zapisnik prejšnje seje v sprejetje Parlamentu.

3.

Če se kdo z zapisnikom ne strinja, Parlament po potrebi odloči, ali naj se zahtevane spremembe upoštevajo. Poslanci lahko o zapisniku govorijo največ minuto.

3.

Če se kdo z zapisnikom ne strinja, Parlament po potrebi odloči, ali naj se zahtevane spremembe upoštevajo. Poslanci lahko o tem govorijo največ minuto.

4.

Zapisnik podpišeta predsednik in generalni sekretar, hrani pa se v arhivu Parlamenta. V roku enega meseca se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

4.

Zapisnik podpišeta predsednik in generalni sekretar, hrani pa se v arhivu Parlamenta. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

1.

2.

3.

4.

5.

2.

Če stalni odbor izjavi, da ni pristojen za obravnavo vprašanja, ali če pride do spora glede pristojnosti dveh ali več stalnih odborov, se vprašanje pristojnosti predloži konferenci predsednikov v štirih delovnih tednih od razglasitve predložitve odboru v Parlamentu. O tem se obvesti konferenca predsednikov odborov, ki lahko da priporočilo konferenci predsednikov. Konferenca predsednikov odloči v šestih delovnih tednih od predložitve vprašanja pristojnosti. V nasprotnem primeru se vprašanje uvrsti na dnevni red naslednjega delnega zasedanja .

2.

Če stalni odbor izjavi, da ni pristojen za obravnavo vprašanja, ali če pride do spora glede pristojnosti dveh ali več stalnih odborov, se vprašanje pristojnosti predloži konferenci predsednikov v štirih delovnih tednih od razglasitve predložitve odboru na plenarnem zasedanju. Konferenca predsednikov sprejme odločitev v šestih tednih na osnovi priporočila konference predsednikov odborov ali, če takšnega priporočila ni, priporočila njenega predsednika . Če v tem obdobju konferenca predsednikov ne sprejme odločitve, se šteje, da je priporočilo sprejeto .

1.

2.

3.

6a.

1a.

(ca)

smernice in pravila ravnanja, ki so jih sprejeli ustrezni organi Parlamenta (priloge XVIa, XVIb in XVIe).