(1)

Naslov IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Pogodba ES) zagotavlja pravno podlago za sprejetje zakonodaje Skupnosti na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah.

(1)

Naslov IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Pogodba ES) zagotavlja pravno podlago za sprejetje zakonodaje Skupnosti na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah.

(2)

Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah med državami članicami in tretjimi državami se je običajno urejalo s sporazumi med državami članicami in tretjimi državami.

(2)

Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah med državami članicami in tretjimi državami se je običajno urejalo s sporazumi med državami članicami in tretjimi državami. Taki sporazumi, ki jih je veliko, pogosto odražajo posebne vezi med državo članico in zadevno tretjo državo, njihov namen pa je zagotoviti ustrezen pravni okvir za izpolnjevanje posebnih potreb zadevnih strani.

(3)

Člen 307 Pogodbe ES zahteva odpravo vseh neskladnosti med pravnim redom Skupnosti in mednarodnimi sporazumi, sklenjenimi med državami članicami in tretjimi državami. To lahko pomeni, da so potrebna ponovna pogajanja o teh sporazumih.

(3)

Člen 307 Pogodbe ES zahteva , da morajo države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za odpravo vseh neskladnosti med pravnim redom Skupnosti in mednarodnimi sporazumi, sklenjenimi med državami članicami in tretjimi državami. To lahko pomeni, da so potrebna ponovna pogajanja o takih sporazumih.

(4)

Morda bo treba tudi skleniti nove sporazume s tretjimi državami, ki urejajo področje civilnega pravosodja in spadajo v področje Naslova IV Pogodbe ES.

(4)

Da bi se zagotovil ustrezen pravni okvir za izpolnjevanje posebnih potreb države članice v odnosu s tretjo državo, bo morda treba tudi skleniti nove sporazume s tretjimi državami, ki zadevajo področje civilnega pravosodja in spadajo v področje Naslova IV tretjega dela Pogodbe ES.

(5)

Sodišče Evropskih skupnosti je v svojem Mnenju 1/03 z dne 7. februarja 2006 o sklenitvi nove Luganske konvencije potrdilo, da je Skupnost pridobila izključno zunanjo pristojnost za pogajanja o mednarodnih sporazumih s tretjimi državami in njihovi sklenitvi v zvezi s številnimi pomembnimi vprašanji iz Naslova IV Pogodbe ES . Sodišče je zlasti potrdilo, da je Skupnost pridobila izključno pristojnost za sklenitev mednarodnih sporazumov s tretjimi državami o zadevah, ki vplivajo na pravila, določena med drugim v Uredbi (ES) št. 44/2001 („Bruselj I“), zlasti o pristojnosti ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.

(5)

Sodišče Evropskih skupnosti je v svojem Mnenju 1/03 z dne 7. februarja 2006 o sklenitvi nove Luganske konvencije potrdilo, da je Skupnost pridobila izključno pristojnost za sklenitev mednarodnega sporazuma, kot je Luganska konvencija , s tretjimi državami o zadevah, ki vplivajo na pravila iz Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (1) („Bruselj I“).

(6)

Zato v skladu s členom 300 Pogodbe ES Skupnost sklene take sporazume med Skupnostjo in tretjo državo, če ti zadevajo pristojnost Skupnosti.

(6)

V skladu s členom 300 Pogodbe ES Skupnost sklene sporazume med Skupnostjo in tretjo državo o zadevah, ki sodijo v izključno pristojnost Skupnosti.

(7)

Člen 10 Pogodbe ES nalaga državam članicam, naj olajšujejo izpolnjevanje nalog Skupnosti in ne sprejemajo ukrepov, ki bi lahko ogrozili uresničevanje ciljev Pogodbe. Ta obveznost lojalnega sodelovanja je splošno veljavna in ni odvisna od tega, ali ima Skupnost izključno pristojnost ali ne.

(8)

Treba je oceniti, ali trenutno obstaja dovolj velik interes Skupnosti za zamenjavo vseh obstoječih ali predlaganih dvostranskih sporazumov med državami članicami in tretjimi državami s sporazumi Skupnosti. Posledično je treba določiti tudi postopek z dvojnim ciljem. Prvi je, da se Skupnosti omogoči oceno, ali obstaja dovolj velik interes Skupnosti za sklenitev določenega dvostranskega sporazuma. Drugi cilj je dovoliti državam članicam, da sklenejo zadevni sporazum, če Skupnost trenutno nima interesa za sklenitev takega sporazuma.

(9)

Treba je uvesti skladen in pregleden postopek, s katerim bi se državam članicam dovolilo, da spremenijo obstoječe sporazume s tretjimi državami ali da se pogajajo o novih sporazumih in jih sklenejo v izjemnih okoliščinah , zlasti takrat, kadar Skupnost sama ni izrazila namere, da bo izvajala svoje zunanje pristojnosti za sklenitev sporazuma. Ta postopek ne posega v izključno pristojnost Skupnosti in določbe členov 300 in 307 Pogodbe ES. Ker odstopa od pravila, da ima Skupnost izključno pristojnost za sklepanje mednarodnih sporazumov o teh zadevah, je treba predlagani postopek šteti kot izjemen ukrep, ki mora imeti omejeno področje uporabe in trajanje.

(9)

V zvezi s sporazumi s tretjimi državami o vprašanjih s področja civilnega pravosodja, ki sodijo v izključno pristojnost Skupnosti, bi bilo treba uvesti skladen in pregleden postopek, s katerim bi se državi članici dovolilo, da spremeni obstoječi sporazum ali da se pogaja o novem sporazumu in ga sklene , zlasti takrat, kadar Skupnost sama ni izrazila namere, da bo izvajala svojo zunanjo pristojnost za sklenitev sporazuma z že obstoječim ali predlaganim pogajalskim mandatom . Ta postopek ne posega v izključno pristojnost Skupnosti in določbe členov 300 in 307 Pogodbe ES. Ta postopek je treba šteti kot izjemen ukrep, ki mora imeti omejeno področje uporabe in trajanje.

(9a)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati, če je Skupnost z zadevno tretjo državo ali zadevnimi tretjimi državami že sklenila sporazum o isti zadevi. Za dva sporazuma velja, da obravnavata isto zadevo le, če vsebinsko urejata ista posebna pravna vprašanja. Določbe, ki zgolj navajajo splošno namero za sodelovanje v zvezi s takšnimi vprašanji, se ne bi smele obravnavati kot določbe, ki se nanašajo na isto vsebino.

(9b)

Ta uredba bi morala urejati določene regionalne sporazume, na katere se sklicujejo veljavni pravni akti Skupnosti.

(9c)

Komisija bi morala glede na smernice, ki jih Svet lahko sprejme v prihodnosti, opredeliti prednostne naloge za oblikovanje politike Skupnosti v zvezi z zunanjimi odnosi na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah.

(10)

Ta uredba mora biti omejena na sporazume, ki so povezani s sektorskimi zadevami v zvezi s področji pristojnosti, priznavanja in izvrševanja sodnih odločb in sklepov v zakonskih sporih, o starševski odgovornosti in preživninskih obveznostih ter pravom, ki se uporablja v zadevah v zvezi s preživninskimi obveznostmi.

(11)

Da bi zagotovili, da sporazum, ki ga predlaga država članica, ne onesposobi prava Skupnosti in ne ogrozi pravilnega delovanja sistema, vzpostavljenega na podlagi njegovih pravil , je treba dovoljenje pridobiti za začetek ali nadaljevanje pogajanj in za sklenitev sporazuma. To bo Komisiji omogočilo, da oceni pričakovan učinek pričakovanega rezultata pogajanj na pravo Skupnosti. V ustreznih zadevah lahko Komisija predlaga pogajalske smernice ali zahteva vključitev posebnih klavzul v predlagane sporazume.

(11)

Da bi zagotovili, da sporazum, ki ga namerava skleniti država članica, ne onesposobi prava Skupnosti in ne ogrozi pravilnega delovanja sistema, vzpostavljenega na podlagi njegovih pravil, in da načrtovani sporazum ne bi ogrožal politike Skupnosti na področju zunanjih odnosov, kot jo je opredelila Skupnost, bi morala biti zadevna država članica obvezana, da o svojih namerah uradno obvesti Komisijo, da bi pridobila dovoljenje za začetek ali nadaljevanje uradnih pogajanj o sporazumu in za sklenitev sporazuma. Takšno uradno obvestilo bi bilo treba poslati v pismu ali elektronsko. Vsebovati bi moralo vse ustrezne informacije in dokumentacijo, kar bi Komisiji omogočilo, da oceni pričakovani učinek izida pogajanj na pravo Skupnosti.

(11ae)

Oceniti bi bilo treba, ali obstaja interes Skupnosti za sklenitev dvostranskega sporazuma med Skupnostjo in zadevno tretjo državo oziroma po potrebi oceniti, ali obstaja interes Skupnosti za zamenjavo obstoječega dvostranskega sporazuma med državo članico in tretjo državo s sporazumom Skupnosti.

Zaradi tega bi bilo treba vse države članice obvestiti o vsakem uradnem obvestilu, ki ga je prejela Komisija v zvezi s sporazumom, ki ga predlaga država članica, da bi jim omogočili, da izrazijo zanimanje za pristop k pobudi države članice, ki je predložila uradno obvestilo. Če bi na osnovi te izmenjave informacij nastal interes Skupnosti, bi morala Komisija odločati glede predloga za pogajalski mandat z namenom sklenitve sporazuma med Skupnostjo in zadevno tretjo državo.

(11b)

Če Komisija od države članice zahteva dodatne informacije v zvezi s svojo oceno glede tega, ali naj se tej državi članici dovoli začeti pogajanja s tretjo državo ali tretjimi državami, ta zahteva ne sme vplivati na rok, v katerem mora Komisija predložiti utemeljeno odločitev o prošnji države za začetek pogajanj.

(11c)

Komisija bi morala imeti pri odobritvi začetka uradnih pogajanj možnost, da po potrebi predlaga pogajalske smernice ali zahteva vključitev posebnih klavzul v predvideni sporazum. V različnih fazah pogajanj bi bilo treba Komisijo podrobno obveščati o zadevah, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, in ji pri teh zadevah omogočiti sodelovanje v vlogi opazovalke.

(11d)

Države članice morajo Komisijo v uradnem obvestilu, da nameravajo začeti pogajanja s tretjo državo, seznaniti z vidiki, ki jih Komisija potrebuje za izvedbo svoje ocene. Dovoljenje Komisije in vse morebitne pogajalske smernice ali zavrnitev s strani Komisije, odvisno od primera, bi se morali nanašati le na zadeve, ki sodijo v področje uporabe te uredbe.

(11e)

Evropski parlament, Svet in države članice bi bilo treba obvestiti o vseh uradnih obvestilih, ki jih prejme Komisija v zvezi s predlaganimi sporazumi ali s pogajanji doseženimi sporazumi ter o vseh utemeljenih odločitvah, ki jih Komisija sprejme v skladu s to uredbo. Te informacije bi morale v celoti izpolnjevati morebitne zahteve glede zaupnosti.

(11f)

Evropski parlament, Komisija in Svet bi morali zagotoviti, da so vse informacije, ki so opredeljene kot tajne, obravnavane v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (2).

(11g)

V primerih, ko Komisija na podlagi svoje ocene ne namerava odobriti začetka uradnih pogajanj ali sklenitve s pogajanji doseženega sporazuma, bi morala Komisija pred predložitvijo utemeljene odločitve mnenje poslati zadevni državi članici. Pri sklenitvi s pogajanji doseženega sporazuma bi bilo treba mnenje poslati Evropskemu parlamentu in Svetu.

(12)

Da se zagotovi, da sporazum ne ovira izvajanja zunanje politike Skupnosti v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah, mora biti v sporazum vključena določba o njegovi odpovedi , ko Skupnost sklene sporazum z isto tretjo državo z isto vsebino.

(12)

Da se zagotovi, da s pogajanji doseženi sporazum ne ovira izvajanja zunanje politike Skupnosti v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah, mora biti v sporazum vključena bodisi določba o njegovi delni ali celotni odpovedi v primeru naknadnega sporazuma, sklenjenega med Skupnostjo ali med Skupnostjo in njenimi državami članicami ter isto tretjo državo z isto vsebino , bodisi določba o neposredni nadomestitvi ustreznih določb z določbami takšnega naknadnega sporazuma .

(13)

Treba je zagotoviti prehodne ukrepe za primere, kadar ob začetku veljavnosti te uredbe države članice vodijo pogajanja s tretjo državo ali so zaključile pogajanja, vendar še niso dale soglasja k prevzemu obveznosti sporazuma.

(13)

Treba bi bilo določiti prehodne ukrepe za primere, kadar se ob začetku veljavnosti te uredbe država članica pogaja s tretjo državo ali je zaključile pogajanja, vendar še ni dala soglasja k prevzemu obveznosti sporazuma.

(13a)

Da se zagotovi, da se zberejo zadostne izkušnje o izvrševanju te uredbe, Komisija predloži svoje poročilo ne prej kot v petih letih po njenem sprejetju. V tem poročilu bi morala Komisija z izvrševanjem svojih posebnih pravic potrditi začasno naravo te uredbe ali preučiti, ali bi bilo treba to uredbo nadomestiti z drugo, ki bo pokrivala enako vsebino ali vključevala tudi drugo vsebino, za katero je izključno pristojna Skupnost in ki jo urejajo drugi instrumenti Skupnosti.

(13b)

Če poročilo, ki ga predloži Komisija, potrdi začasno naravo te uredbe, bi moralo državi članici po predložitvi poročila vseeno biti omogočeno, da Komisiji sporoči, da so pogajanja v teku ali že napovedana, da tako pridobi dovoljenje za začetek formalnih pogajanj.

(14)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil.

(15)

V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(15)

V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe ES ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(16)

Združeno kraljestvo in Irska v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, sodelujeta pri sprejetju in uporabi te uredbe, če sta sodelovala pri sprejetju in uporabi uredb, ki jih zajema ta uredba, ali sta sprejela prej navedene uredbe po njihovem sprejetju .

(16)

V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, sta Združeno kraljestvo in Irska sporočila, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(a)

dvostranski sporazum med državo članico in tretjo državo ;

(b)

regionalne sporazume iz člena 59(2)(a) uredbe (ES) št. 2201/2003, ne da bi to posegalo v člen 59(2)(c) in 59(3) te uredbe, ter iz člena 69(3) uredbe (ES) št. 4/2009.

(a)

zadevna država članica je dokazala, da obstaja poseben interes za sklenitev dvostranskega sektorskega sporazuma s tretjo državo, povezan zlasti z obstojem gospodarskih, geografskih, kulturnih ali zgodovinskih vezi med državo članico in navedeno tretjo državo in

(a)

zadevna država članica je posredovala informacije o tem, da ima poseben interes za sklenitev sporazuma zaradi gospodarskih, geografskih, kulturnih, zgodovinskih , družbenih ali političnih vezi med državo članico in navedeno tretjo državo ;

(b)

Komisija ugotovi, da ima predlagani sporazum omejen vpliv na enotno in dosledno uporabo veljavnih pravil Skupnosti ter na pravilno delovanje sistema, ki ga vzpostavljajo navedena pravila .

(b)

na podlagi informacij, ki jih posreduje država članica, je razvidno, da načrtovani sporazum ne bo preprečil učinkovanja prava Skupnosti in ne bo ogrozil pravilnega delovanja sistema, ki ga vzpostavljajo njegova pravila ; in

(ba)

predlagani sporazum ne bi škodoval ciljem in namenu politike Skupnosti na področju zunanjih odnosov.

(a)

popolni ali delni odpovedi sporazuma v primeru, da j e med Skupnostjo oziroma Skupnostjo in njenimi državami članicami ter isto tretjo državo ali tretjimi državami kasneje sklenjen sporazum z isto vsebino, ali

(b)

neposredni nadomestitvi ustreznih določb sporazuma z določbami kasnejšega sporazuma med Skupnostjo oziroma Skupnostjo in njenimi državami članicami ter tretjo državo ali tretjimi državami z isto vsebino.

(a)

izpolnjuje pogoje iz člena 4(2)(b);

(b)

izpolnjuje pogoj iz člena 4(2)(ba), če so se pojavile nove in izredne okoliščine v zvezi s tem pogojem; ter

(c)

izpolnjuje zahtevo iz člena 5(2) .

(a)

potrdi, da bi bilo primerno, če se veljavnost te uredbe izteče na dan, določen v skladu s členom 10a(1), ali

(b)

predlaga, da se od navedenega datuma ta uredba nadomesti z novo uredbo.