Četrtek, 7. maja 2009
P6_TC1-COD(2008)0242

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 7. maja 2009 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (ES) št. […/…][o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva] (prenovitev)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(1)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ║,

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Potrebne so številne bistvene spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (2) in Uredbe Sveta (ES) št. 407/2002 z dne 28. februarja 2002 o pravilih za izvedbo Uredbe (ES) št. 2725/2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (3). Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeni uredbi prenoviti.

(2)	Skupna azilna politika, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, je sestavni del cilja Evropske unije glede postopne vzpostavitve območja svobode, varnosti in pravice, odprtega za tiste, ki ▐ zakonito iščejo mednarodno zaščito v Skupnosti.

(3)

Dosežena je bila prva faza vzpostavitve skupnega evropskega azilnega sistema, ki naj bi z dolgoročnega vidika omogočila skupni postopek in enoten status po vsej Uniji za osebe, ki jim je bil odobren azil. Evropski svet je na zasedanju 4. novembra 2004 sprejel Haaški program, v katerem so določeni cilji, ki naj bi se na področju svobode, varnosti in pravice izvedli v obdobju 2005-2010. V zvezi s tem je Haaški program pozval Komisijo, naj pripravi oceno pravnih instrumentov prve faze ter Svetu in Evropskemu parlamentu predloži instrumente in ukrepe za drugo fazo, da bi se lahko sprejeli do leta 2010.

(4)

Za namene uporabe Uredbe ║ (ES) št. […/…] Evropskega parlamenta in Sveta z dne … [o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva] (4), je treba ugotoviti istovetnost prosilcev za mednarodno zaščito in oseb, prijetih zaradi nezakonitega prehoda zunanjih meja Skupnosti. Za učinkovito uporabo Uredbe ║ (ES) št. […/…] [o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva], zlasti točk (b) in (d) člena 18(1) Uredbe, je tudi zaželeno, da se vsaki državi članici omogoči preverjanje, ali je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je bila odkrita med nezakonitim zadrževanjem na ozemlju te države, že zaprosila za mednarodno zaščito v drugi državi članici.

(5)	Prstni odtisi so pomemben element pri ugotavljanju istovetnosti takšnih oseb. Zato je treba vzpostaviti sistem za primerjavo podatkov o njihovih prstnih odtisih.

(6)	Zaradi tega je treba vzpostaviti sistem, imenovan Eurodac, ki je sestavljen iz centralnega sistema, v katerem deluje računalniško podprta osrednja zbirka podatkov o prstnih odtisih, ter iz elektronskih naprav za prenos podatkov med državami članicami in centralnim sistemom.

(7)

Za zagotovitev enake obravnave vseh prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do tovrstne zaščite, pa tudi za zagotovitev usklajenosti z veljavnim pravnim redom EU na področju azila, zlasti z Direktivo Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (5), ter Uredbo Sveta (ES) št. […/…] [o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva], je primerno razširiti področje uporabe te uredbe z vključitvijo prosilcev za subsidiarno zaščito in oseb, ki uživajo subsidiarno zaščito.

(8)

Poleg tega je treba državam članicam naložiti, naj vsakemu prosilcu za mednarodno zaščito ter vsakemu državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, prijeti zaradi nezakonitega prehoda zunanje meje države članice, ki je dopolnila 14 let, nemudoma vzamejo prstne odtise in pošljejo podatke o prstnih odtisih.

(9)

Določiti je treba natančna pravila glede prenosa takšnih podatkov o prstnih odtisih v centralni sistem, zapisa teh in drugih pomembnih podatkov v centralnem sistemu, njihovega shranjevanja, primerjave z drugimi podatki o prstnih odtisih, prenosa rezultatov takšne primerjave ter označevanja in izbrisa shranjenih podatkov. Ta pravila so lahko za različne kategorije državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva različna in bi morala biti prilagojena njihovemu posebnemu položaju.

(10)

Državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so zaprosili za mednarodno zaščito v eni od držav članic, imajo lahko možnost, da po daljšem časovnem obdobju zaprosijo za mednarodno zaščito v drugi državi članici. Zato bi moralo biti najdaljše obdobje hranjenja podatkov o prstnih odtisih v centralnem sistemu precej dolgo. Glede na to, da večina državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki ostanejo v Skupnosti več let, po tem času pridobi urejen status ali celo državljanstvo države članice, bi morali šteti deset let za razumno obdobje hranjenja podatkov o prstnih odtisih.

(11)

Čas hranjenja bi moral biti v nekaterih posebnih primerih, ko ni potrebe, da bi podatke o prstnih odtisih hranili tako dolgo, krajši. Podatke o prstnih odtisih bi bilo treba izbrisati takoj, ko državljan tretje države ali oseba brez državljanstva pridobi državljanstvo ene od držav članic ali dovoljenje za prebivanje za daljši čas v državi članici v skladu z Direktivo Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas  (6).

(12)

Primerno je, da se hranijo podatki, ki se nanašajo na posameznike, katerih prstni odtisi so že bili shranjeni v sitemu Eurodac v času njihove vložitve prošnje za mednarodno zaščito in katerim jim je bila odobrena mednarodna zaščita v državi članici, da bi se omogočilo primerjanje teh podatkov s podatki, shranjenimi ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito.

(13)

V prehodnem obdobju bi morala biti za upravljanje centralnega sistema in komunikacijske infrastrukture še naprej odgovorna Komisija. Na podlagi ocene učinka, ki vsebuje podrobno analizo alternativnih možnosti s finančnega, operativnega in organizacijskega vidika, bi bilo treba dolgoročno gledano ustanoviti upravljavski organ, ki bo pristojen za te naloge.

(14)	Jasno je treba določiti odgovornost Komisije in upravljavskega organa v zvezi s centralnim sistemom in komunikacijsko infrastrukturo ter odgovornost držav članic v zvezi z uporabo in varovanjem podatkov, dostopom do shranjenih podatkov ter njihovim popravljanjem.

(15)	Medtem ko bodo nepogodbeno odgovornost Skupnosti v zvezi z delovanjem sistema Eurodac urejale ustrezne določbe Pogodbe, pa je za nepogodbeno odgovornost držav članic v zvezi z delovanjem sistema treba vzpostaviti posebna pravila.

(16)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve sistema za primerjavo podatkov o prstnih odtisih za pomoč pri izvajanju azilne politike Skupnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ga zaradi obsega in učinkov lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje navedenega cilja.

(17)	Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (7) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo skladno s to uredbo izvajajo države članice.

(18)	Načela iz Direktive 95/46/ES glede varstva pravic in svoboščin posameznikov, predvsem njihove pravice do zasebnosti, bi se morala pri obdelavi osebnih podatkov dopolniti ali razjasniti, zlasti na nekaterih področjih.

(19)

║ Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (8) se uporablja pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo izvajajo institucije in organi Skupnosti na podlagi te uredbe . Vendar bi bilo treba razjasniti nekatere točke, ki se nanašajo na odgovornost za obdelavo podatkov in nadzor nad varstvom podatkov.

(20)

Primerno je, da nacionalni nadzorni organi spremljajo zakonitost obdelav osebnih podatkov, ki jih izvajajo države članice, Evropski nadzornik za varstvo ║ podatkov, imenovan v skladu s Sklepom 2004/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta ║ (9), pa bi moral spremljati dejavnosti institucij in organov Skupnosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ob upoštevanju omejenih nalog institucij in organov Skupnosti v zvezi s samimi podatki.

(21)	Primerno je, da se delovanje sistema Eurodac spremlja in ocenjuje v rednih časovnih presledkih.

(22)	Države članice bi morale predvideti sistem učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni, s katerimi bi se kaznovala uporaba podatkov iz centralnega sistema, ki je v nasprotju z namenom sistema Eurodac.

(23)

Države članice morajo biti obveščene o stanju določenih azilnih postopkov, da bi se olajšala ustrezna uporaba Uredbe (ES) št. […/…] [o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva].

(24)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice ter se uporablja skladno z njimi in upošteva načela, uveljavljena zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ║. Cilj te uredbe je zlasti zagotoviti polno spoštovanje varstva osebnih podatkov in pravice do azila ter spodbuditi uporabo členov 8 in 18 Listine.

(25)

Ozemeljsko veljavnost te uredbe je primerno omejiti tako, da se veljavnost prilagodi ozemeljski veljavnosti Uredbe (ES) št. […/…] [o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva] -

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Namen sistema Eurodac

1.   S to uredbo se vzpostavi sistem pod imenom Eurodac, katerega namen je pomoč pri določanju države članice, ki bo po Uredbi (ES) št. […/…] [o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva] odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od državi članici vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in tudi sicer omogočanje lažje uporabe navedene uredbe pod pogoji te uredbe.

2.   Brez vpliva na uporabo podatkov, ki jih država članica, iz katere ti podatki izvirajo, nameni za sistem Eurodac in ki so vsebovani v njenih podatkovnih zbirkah, vzpostavljenih v skladu z njeno nacionalno zakonodajo, se smejo v okviru sistema Eurodac podatki o prstnih odtisih in drugi osebni podatki obdelovati zgolj za namene, določene v členu 33(1) Uredbe (ES) št. […/…] [o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva].

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.   Za namene te uredbe:

(a)	„dublinska uredba“ pomeni Uredbo (ES) št. […/…] [o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva];

(b)	„prosilec za mednarodno zaščito“ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je vložila prošnjo za ║ mednarodno zaščito, glede katere dokončna odločitev še ni bila sprejeta;

(c)

„država članica, iz katere izvirajo podatki“, pomeni: (i) v zvezi z osebo, zajeto v členu 6, državo članico, ki pošilja osebne podatke centralnemu sistemu in prejema rezultate primerjave; (ii) v zvezi z osebo iz člena 10 državo članico, ki pošilja osebne podatke centralnemu sistemu; (iii) v zvezi z osebo iz člena 13 državo članico, ki pošilja takšne podatke centralnemu sistemu in prejema rezultate primerjave;

(d)	„oseba, ki se ji prizna mednarodna zaščita“, pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki se ji prizna status osebe, ki potrebuje mednarodno zaščito, kakor je opredeljena v členu 2(a) Direktive ║ 2004/83/ES;

(e)

„zadetek“ pomeni, da je centralni sistem s primerjavo ugotovil, da se podatki o prstnih odtisih iz podatkovne zbirke ujemajo s tistimi, ki jih je poslala v zvezi z neko osebo ena od držav članic, brez vpliva na dolžnost držav članic, da nemudoma preverijo rezultate primerjave v skladu s členom 17(4).

2.   Pojmi, opredeljeni v členu 2 Direktive 95/46/ES, imajo enak pomen v tej uredbi.

3.   Kolikor ni drugače določeno, imajo pojmi, opredeljeni v členu 2 dublinske uredbe, v tej uredbi enak pomen.

Člen 3

Arhitektura sistema in osnovna načela

1.   Sistem Eurodac je sestavljen iz:

(a)	računalniško podprte osrednje podatkovne zbirke prstnih odtisov (centralni sistem), ki jo sestavljata: — centralna enota, — sistem neprekinjenega delovanja;

(b)	komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in državami članicami, ki zagotavlja šifrirano virtualno omrežje, namenjeno podatkom sistema Eurodac (komunikacijska infrastruktura).

2.   Vsaka država članica ima en sam namenski nacionalni podatkovni sistem (nacionalna dostopna točka), ki je povezan s centralnim sistemom.

3.   Podatki o osebah iz členov 6, 10 in 13, ki se obdelujejo v centralnem sistemu, se obdelujejo v imenu države članice, iz katere podatki izvirajo, pod pogoji, določenimi v tej uredbi, in se ločijo z ustreznimi tehničnimi sredstvi.

4.   Pravila, ki veljajo za sistem Eurodac, se uporabljajo tudi za postopke, ki jih države članice opravijo od trenutka prenosa podatkov v centralni sistem do takrat, ko se začnejo uporabljati rezultati primerjave.

5.   Postopek odvzemanja prstnih odtisov se določi in uporablja v skladu z ustaljeno prakso države članice ter v skladu z zaščitnimi klavzulami iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ║, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah.

Člen 4

Operativno upravljanje, ki ga izvaja upravljavski organ

1.   Po prehodnem obdobju je za operativno upravljanje sistema Eurodac odgovoren upravljavski organ, ki se financira iz splošnega proračuna Evropske unije. Upravljavski organ v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se za centralni sistem vedno uporabljajo najboljše razpoložljive tehnike, ki so predmet analize stroškov in koristi.

2.   Upravljavski organ je prav tako odgovoren za naslednje naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo:

(a)

nadzor,

(b)

varnost,

(c)	usklajevanje odnosov med državami članicami in ponudnikom.

3.   Komisija je odgovorna za vse druge naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo, zlasti za:

(a)	naloge v zvezi z izvrševanjem proračuna;

(b)	nabavo in posodabljanje;

(c)	pogodbena vprašanja.

4.   Komisija je v prehodnem obdobju, dokler upravljavski organ ne prevzame svojih nalog, odgovorna za operativno upravljanje sistema Eurodac.

5.   Operativno upravljanje sistema Eurodac v skladu s to uredbo obsega vse naloge, ki so potrebne za delovanje sistema 24 ur na dan in 7 dni na teden, zlasti vzdrževalna dela in tehnični razvoj, ki so potrebni za zagotovitev zadovoljive ravni delovanja sistema, zlasti glede časa, potrebnega za iskanje v centralnem sistemu.

6.   Brez poseganja v člen 17 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti, upravljavski organ za vse osebje, ki dela s podatki sistema Eurodac, uporablja ustrezna pravila glede poklicne molčečnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti. Obveza zaupnosti velja tudi po tem, ko te osebe zapustijo urad ali prekinejo delovno razmerje, ali po zaključku njihovih dejavnosti.

7.   Upravljavski organ iz te uredbe je upravljavski organ, pristojen za Eurodac , SIS II in VIS.

8.     Vzpostavitev upravljavskega organa in interoperabilnost več podatkovnih baz, za katere je pristojen, ne posegata v posebno in ločeno delovanje teh podatkovnih baz.

Člen 5

Statistika

Upravljavski organ pripravi vsak mesec statistični prikaz delovanja centralnega sistema, iz katerega je razvidno zlasti:

(a)	število poslanih nizov podatkov o prosilcih za mednarodno zaščito in osebah iz členov 10 ║ in 13 ║;

(b)	število zadetkov za prosilce za mednarodno zaščito, ki so vložili prošnjo za mednarodno zaščito v drugi državi članici;

(c)	število zadetkov za osebe iz člena 10 ║, ki so naknadno vložile prošnjo za mednarodno zaščito;

(d)	število zadetkov za osebe iz člena 13 ║, ki so predhodno vložile prošnjo za mednarodno zaščito v drugi državi članici;

(e)	število podatkov o prstnih odtisih, za katere je moral centralni sistem večkrat zaprositi državo članico, iz katere podatki izvirajo, ker so bili prvotno poslani podatki neprimerni za primerjavo z računalniško podprtim sistemom za prepoznavanje prstnih odtisov;

(f)	število podatkovnih nizov, označenih v skladu s členom 14(1);

(g)	število zadetkov za osebe iz člena 14(1).

Konec vsakega leta se izdela statistika v obliki zbirke mesečnih statističnih prikazov za zadevno leto, vključno z navedbo števila oseb, za katere je bil ugotovljen zadetek iz točk (b), (c) , (d) in (g) .

Statistika vsebuje razčlenitev podatkov po državah članicah.

POGLAVJE II

PROSILCI ZA MEDNARODNO ZAŠČITO

Člen 6

Zbiranje, pošiljanje in primerjava podatkov o prstnih odtisih

1.   Vsaka država članica najkasneje v 48 urah po vložitvi prošnje, kakor je opredeljeno v členu 20(2) dublinske uredbe vzame prstne odtise vseh prstov vsakemu prosilcu za mednarodno zaščito, ki je dopolnil 14 let, ter podatke o prstnih odtisih skupaj s podatki iz točk (b) do (g) člena 7 te uredbe najpozneje v 24 urah od odvzema prstnih odtisov pošlje centralnemu sistemu.

Rok 48 ur za odvzem prstnih odtisov prosilcev za mednarodno zaščito, ki je naveden v tem členu, se lahko izjemoma podaljša na največ tri tedne, če so prstni odtisi resno, vendar le začasno, poškodovani in iz njih ni mogoče pridobiti ustreznih podatkov o prstnih odtisih ali če je treba izvesti karanteno zaradi hude nalezljive bolezni. V utemeljenih in dokazanih primerih višje sile lahko države članice tudi podaljšajo rok 48 ur, dokler obstajajo takšne okoliščine. Uporabi se rok 24 ur za pošiljanje zahtevanih podatkov.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 v primeru, ko prosilec za mednarodno zaščito prispe v ▐ državo članico , odgovorno za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito na podlagi predaje v skladu s členom 23 dublinske uredbe, odgovorna država članica zgolj obvesti o uspešni predaji v zvezi z zadevnimi podatki, vnesenimi v centralni sistem v skladu s členom 7 te uredbe , ob upoštevanju zahtev za elektronsko komunikacijo s centralnim sistemom, ki jih določi upravljavski organ. Te informacije se hranijo v skladu s členom 8 za namen pošiljanja na podlagi odstavka 6 tega člena .

3.     Država članica, ki prevzame odgovornost v skladu s členom 17 dublinske uredbe potrdi to dejstvo v zvezi z zadevnimi podatki, vnesenimi v centralni sistem v skladu s členom 7 te uredbe, ob upoštevanju zahtev za elektronsko komunikacijo s centralnim sistemom, ki jih določi upravljavski organ. Ta informacija se shrani v centralnem sistemu v skladu s členom 8 za namene pošiljanja na podlagi odstavka 6 tega člena.

4.   Podatki o prstnih odtisih v smislu točke (a) člena 7, ki jih pošlje katera koli država članica, se samodejno primerjajo s podatki o prstnih odtisih, ki so jih poslale druge države članice in so že shranjeni v centralnem sistemu.

5.   Centralni sistem na predlog države članice zagotovi, da primerjava iz odstavka 4 poleg podatkov iz drugih držav članic zajame tudi podatke o prstnih odtisih, ki jih je ta država članica poslala že prej.

6.   Centralni sistem samodejno pošlje zadetek ali negativen rezultat primerjave državi članici, iz katere izvirajo podatki. Kadar zadetek obstaja, pošlje za vse podatkovne nize, ki so z njim povezani, podatke iz točk (a) do (g) člena 7 ║ skupaj z označbo iz člena 14(1), če je to primerno.

Člen 7

Zapis podatkov

V centralnem sistemu se zapišejo samo naslednji podatki:

(a)	podatki o prstnih odtisih;

(b)	država članica, iz katere izvirajo podatki, kraj in datum vložitve prošnje za mednarodno zaščito;

(c)

spol;

(d)	sklicna številka, ki jo je uporabila država članica, iz katere izvirajo podatki;

(e)	datum odvzema prstnih odtisov;

(f)	datum pošiljanja podatkov centralnemu sistemu;

(g)	identifikacijska številka operaterja.

Člen 8

Shranjevanje podatkov

Vsak podatkovni niz, kot je naveden v členu 7, se hrani v centralnem sistemu deset let od datuma odvzema prstnih odtisov.

Ob izteku tega obdobja se podatki samodejno izbrišejo iz centralnega sistema.

Člen 9

Predčas en izbris podatkov

1.   Podatki o osebi, ki je pridobila državljanstvo katere koli od držav članic ali ji je država članica izdala dovoljenje za prebivanje za daljši čas v skladu z Direktivo 2003/109/ES pred iztekom obdobja, navedenega v členu 8 te uredbe, se izbrišejo iz centralnega sistema v skladu s členom 20(3) takoj, ko se država članica, iz katere izvirajo podatki, seznani s tem, da je oseba pridobila državljanstvo ali da ji je bilo izdano tako dovoljenje .

2.   Centralni sistem obvesti ▐ države članice, iz katerih izvirajo podatki, o izbrisu podatkov zaradi razlogov iz odstavka 1 , ki ga opravi druga država članica, iz katere izvirajo podatki, kadar se je pojavil zadetek v zvezi s podatki, ki so jih poslale glede oseb iz člena 6 ali 10.

POGLAVJE III

DRŽAVLJANI TRETJIH DRŽAV ALI OSEBE BREZ DRŽAVLJANSTVA, PRIJETI ZARADI NEZAKONITEGA PREHODA ZUNANJE MEJE

Člen 10

Zbiranje in pošiljanje podatkov o prstnih odtisih

1.   V skladu z zaščitnimi klavzulami iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah vsaka država članica najpozneje 48 ur od datuma prijetja odvzame prstne odtise vseh prstov vsakemu državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki je dopolnila 14 let, ki so jo pristojni nadzorni organi prijeli zaradi nezakonitega prehoda meje te države članice po kopnem, morju ali zraku, ko je prišla iz tretje države, in ki je niso poslali nazaj.

2.   Zadevna država članica pošlje najpozneje v 24 urah od odvzema prstnih odtisov državljana tretje države ali osebe brez državljanstva iz odstavka 1, v centralni sistem naslednje podatke v zvezi s to osebo :

(a)	podatke o prstnih odtisih;

(b)	navedbo države članice, iz katere izvirajo podatki, kraja in datuma prijetja;

(c)

spol;

(d)	sklicno številko, ki jo je uporabila država članica, iz katere izvirajo podatki;

(e)	datum odvzema prstnih odtisov;

(f)	datum pošiljanja podatkov centralnemu sistemu;

(g)	identifikacijska številka operaterja.

Rok 48 ur za odvzem prstnih odtisov državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva iz odstavka 1, se lahko izjemoma podaljša na največ tri mesece, če so prstni odtisi resno, vendar le začasno, poškodovani, in ne morejo zagotoviti ustreznih podatkov o prstnih odtisih, ali če je treba izvesti karanteno zaradi hude nalezljive bolezni. V dobro utemeljenih in dokazanih primerih višje sile lahko države članice tudi podaljšajo rok 48 ur, dokler se ohranjajo takšne okoliščine. Uporabi se rok 24 ur za pošiljanje zahtevanih podatkov.

Člen 11

Zapis podatkov

1.   Podatki iz člena 10(2) se zapišejo v centralni sistem.

Brez poseganja v člen 5 se podatki, poslani v centralni sistem v skladu s členom 10(2), zapišejo izključno za namen primerjave s podatki o prosilcih za mednarodno zaščito, naknadno poslanimi centralnemu sistemu.

Centralni sistem ne primerja podatkov, ki so mu bili poslani v skladu s členom 10(2), s podatki, ki so bili v centralnem sistemu že prej, pa tudi ne s podatki, ki so bili naknadno poslani centralnemu sistemu v skladu s členom 10(2).

2.   Pri primerjanju podatkov o prosilcih za mednarodno zaščito, naknadno poslanih centralnemu sistemu, s podatki iz odstavka 1 se uporabljajo postopki, predvideni v člen ih 6(4) in (6).

Člen 12

Shranjevanje podatkov

1.   Vsak podatkovni niz v zvezi z državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva iz člena 10(1) se hrani v centralnem sistemu eno leto od datuma odvzema prstnih odtisov državljana tretje države ali osebe brez državljanstva. Ob izteku tega obdobja se podatki samodejno izbrišejo iz centralnega sistema.

2.   Podatki v zvezi z državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva iz člena 10(1) se pred iztekom obdobja ▐, omenjenega v odstavku 1 tega člena, izbrišejo iz centralnega sistema v skladu s členom 20(3), čim se država članica, iz katere izvirajo podatki, seznani z eno od spodaj navedenih okoliščin:

(a)	državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva je bilo izdano dovoljenje za prebivanje;

(b)	državljan tretje države ali oseba brez državljanstva je zapustila ozemlje države članice;

(c)	državljan tretje države ali oseba brez državljanstva je pridobila državljanstvo ene od držav članic.

3.   Centralni sistem obvesti države članice, iz katerih izvirajo podatki, o izbrisu podatkov zaradi razlogov, določenih v odstavkih 2(a) ali (b), ki ga opravi druga država članica, iz katere izvirajo podatki, kadar se je pojavil zadetek v zvezi s podatki, ki so jih posredovale glede oseb iz člena 10.

4.   Centralni sistem obvesti države članice, iz katerih izvirajo podatki, o izbrisu podatkov zaradi razlogov, določenih v odstavku 2(c), ki ga opravi druga država članica, iz katere izvirajo podatki, kadar se je pojavil zadetek v zvezi s podatki, ki so jih posredovale glede oseb iz člena 6 ali 10.

POGLAVJE IV

DRŽAVLJANI TRETJIH DRŽAV ALI OSEBE BREZ DRŽAVLJANSTVA, KI SE NEZAKONITO ZADRŽUJEJO V DRŽAVI ČLANICI

Člen 13

Primerjava podatkov o prstnih odtisih

1.   Vsaka država članica lahko z namenom, da bi preverila, ali je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki so jo odkrili, da se nezakonito zadržuje na ozemlju te države, predhodno zaprosila za mednarodno zaščito v drugi državi članici, pošlje centralnemu sistemu kakršne koli podatke v zvezi s prstnimi odtisi, ki se lahko odvzamejo takšnemu državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki je dopolnila 14 let, skupaj s sklicno številko, ki jo ta država članica uporablja.

Praviloma obstajajo razlogi za preverjanje, ali je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva predhodno zaprosila za mednarodno zaščito v drugi državi članici, kadar:

(a)	državljan tretje države ali oseba brez državljanstva izjavi, da je vložila prošnjo za mednarodno zaščito, vendar ne pove, v kateri državi članici je to storila;

(b)	državljan tretje države ali oseba brez državljanstva ne prosi za mednarodno zaščito, vendar nasprotuje temu, da bi jo vrnili v njeno matično državo, ker trdi, da bi bila tam v nevarnosti, ali

(c)	državljan tretje države ali oseba brez državljanstva poskuša kako drugače preprečiti, da bi jo odstranili, z zavračanjem sodelovanja pri ugotavljanju njene istovetnosti, zlasti s tem, da ne pokaže svojih osebnih dokumentov ali pa pokaže ponarejene.

2.   Kadar države članice sodelujejo pri postopku iz odstavka 1, pošljejo centralnemu sistemu podatke o prstnih odtisih vseh prstov ali vsaj kazalcev, če ti manjkajo, pa odtise vseh drugih prstov državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, na katero se nanaša odstavek 1.

3.   Podatki o prstnih odtisih državljana tretje države ali osebe brez državljanstva iz odstavka 1 se pošljejo centralnemu sistemu izključno za namen primerjave s podatki o prstnih odtisih prosilcev za mednarodno zaščito, ki so jih poslale druge države članice in so že shranjeni v centralnem sistemu.

Podatki o prstnih odtisih takšnega državljana tretje države ali osebe brez državljanstva se ne zapišejo v centralni sistem niti se ne primerjajo s podatki, poslanimi centralnemu sistemu v skladu s členom 10(2).

4.   Pri primerjanju podatkov o prstnih odtisih, poslanih v skladu s tem členom, s podatki o prstnih odtisih prosilcev za mednarodno zaščito, ki so jih poslale druge države članice in so že shranjeni v centralnem sistemu, se uporabljajo postopki, predvideni v členu 6(4) in (6).

POGLAVJE V

OSEBE, KI JIM JE BILA PRIZNANA MEDNARODNA ZAŠČITA

Člen 14

Označevanje podatkov

1.   Država članica, iz katere izvirajo podatki in ki je odobrila mednarodno zaščito prosilcu za mednarodno zaščito, v zvezi s katerim so bili podatki v skladu s členom 7 predhodno zapisani v centralnem sistemu, označi zadevne podatke v skladu z zahtevami za elektronsko komunikacijo s centralnim sistemom, ki jih določi upravljavski organ. Ta označba se shrani v centralnem sistemu v skladu s členom 8 za namene pošiljanja na podlagi člena 6(6).

2.   Država članica, iz katere izvirajo podatki, odznači podatke v zvezi z državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva, katere podatki so bili predhodno označeni v skladu z odstavkom 1, če je njen status preklican, se izteče ali se podaljšanje statusa zavrne na podlagi člena 14 ali 19 Direktive 2004/83/ES , ali če oseba nima več statusa begunca ali ni več upravičena do subsidiarne zaščite iz členov 11 in 16 navedene direktive .

POGLAVJE VI

UPORABA IN VARSTVO PODATKOV TER ODGOVORNOST

Člen 15

Odgovornost za uporabo podatkov

1.   Država članica, iz katere izvirajo podatki, je odgovorna za zagotavljanje:

(a)	zakonitosti odvzema prstnih odtisov;

(b)	zakonitosti pošiljanja podatkov o prstnih odtisih in drugih podatkov iz člena 7, člena 10(2) in člena 13(2) centralnemu sistemu;

(c)	pravilnosti in posodobljenosti podatkov, poslanih v centralni sistem;

(d)	zakonitosti zapisa podatkov v centralni sistem ter njihovega shranjevanja, popravljanja in izbrisa, ne da bi to posegalo v odgovornosti Komisije;

(e)	zakonitosti uporabe rezultatov, pridobljenih s primerjanjem podatkov o prstnih odtisih, ki jih pošilja centralni sistem.

2.   V skladu s členom 19 država članica, iz katere izvirajo podatki, zagotavlja varnost podatkov iz odstavka 1 pred in med pošiljanjem v centralni sistem, pa tudi varnost podatkov, ki jih prejme iz centralnega sistema.

3.   Država članica, iz katere izvirajo podatki, je odgovorna za dokončno identifikacijo podatkov v skladu s členom 17(4).

4.   Komisija zagotavlja, da je upravljanje centralnega sistema v skladu z določbami te uredbe. Komisija zlasti:

(a)	sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da osebe, ki delajo s centralnim sistemom, uporabljajo v tem sistemu shranjene podatke zgolj v skladu z namenom sistema Eurodac, kot je določen v členu 1(1);

(b)	sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti centralnega sistema v skladu s členom 19;

(c)	zagotovi, da imajo dostop do centralnega sistema samo osebe, ki so pooblaščene za delo s centralnim sistemom, ne da bi to posegalo v pooblastila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o ukrepih, ki jih sprejme v skladu s prvim pododstavkom.

Člen 16

Prenos

1.   Prstni odtisi se digitalno obdelajo in prenesejo v podatkovni obliki iz Priloge I. Upravljavski organ določi tehnične zahteve za prenos podatkovne oblike iz držav članic do centralnega sistema in obratno, če je to potrebno za učinkovito delovanje centralnega sistema. Upravljavski organ zagotovi, da se lahko podatki o prstnih odtisih, ki jih pošljejo države članice, primerjajo z računalniškim sistemom za prepoznavanje prstnih odtisov.

2.   Države članice naj bi podatke iz člena 7, člena 10(2) in člena 13(2) poslale v elektronski obliki. Podatki iz člena 7 in člena 10(2) se samodejno shranijo v centralnem sistemu. Upravljavski organ določi tehnične pogoje za zagotavljanje pravilnega elektronskega prenosa podatkov iz držav članic do centralnega sistema in obratno, če je to potrebno za učinkovito delovanje centralnega sistema.

3.   Sklicna številka iz člena 7(d) , člena 10(2)(d) in člena 13(1) omogoča, da se lahko podatki nedvoumno povežejo z določeno osebo in državo članico, ki je poslala podatke. Poleg tega je iz nje mogoče tudi ugotoviti, ali se nanašajo na osebo iz členov 6, 10 ali 13.

4.   Sklicna številka se začne z identifikacijsko črko ali črkami, iz katerih je v skladu z normativom iz Priloge I mogoče razbrati državo članico, ki pošilja podatke. Za identifikacijsko črko ali črkami se opredeli kategorija osebe. „1“ se nanaša na podatke v zvezi z osebami iz člena 6, „2“ na osebe iz člena 10 in „3“ na osebe iz člena 13.

5.   Upravljavski organ določi tehnične postopke za države članice, da se centralnemu sistemu zagotovi prejemanje nedvoumnih podatkov iz držav članic.

6.   Centralni sistem potrdi prejem poslanih podatkov, takoj ko je to mogoče. V ta namen upravljavski organ določi vse potrebne tehnične pogoje, da zagotovi, da države članice prejmejo potrdilo o prejemu, če ga zahtevajo.

Člen 17

Izvajanje primerjav in pošiljanje rezultatov

1.   Države članice zagotovijo, da so poslani podatki o prstnih odtisih ustrezne kakovosti za primerjavo z računalniškim sistemom za prepoznavanje prstnih odtisov. Upravljavski organ opredeli, kaj je ustrezna kakovost poslanih podatkov o prstnih odtisih, če želi zagotoviti, da so rezultati primerjave v centralnem sistemu izredno natančni. Centralni sistem takoj, ko je mogoče, preveri kakovost poslanih podatkov o prstnih odtisih. Če podatkov o prstnih odtisih ni mogoče primerjati z računalniškim sistemom za primerjavo prstnih odtisov, centralni sistem zahteva od države članice, da pošlje podatke o prstnih odtisih ustrezne kakovosti.

2.   Centralni sistem izvaja primerjave po vrsti, kot so prispeli zahtevki. Vsak zahtevek mora obdelati v 24 urah. Država članica lahko iz razlogov, povezanih z nacionalno zakonodajo, zahteva, da se opravi urgentna primerjava v eni uri. Če teh rokov ni mogoče upoštevati zaradi okoliščin, ki so izven odgovornosti upravljavskega organa, centralni sistem zahtevek obravnava kot prednosten takoj, ko navedene okoliščine ne obstajajo več. Upravljavski organ v takšnih primerih, v kolikor je to potrebno za učinkovito delovanje centralnega sistema, določi merila za zagotavljanje prednosti pri obravnavanju zahtevkov.

3.   Upravljavski organ določi operativne postopke za obdelavo prejetih podatkov in za pošiljanje rezultatov primerjav, če je to potrebno za učinkovito delovanje centralnega sistema.

4.   V državi članici, iz katere izvirajo podatki, rezultate primerjave nemudoma preverijo. Dokončno identifikacijo opravi država članica, iz katere izvirajo podatki, v sodelovanju z državo članico v skladu s členom 33 dublinske uredbe.

Informacije iz centralnega sistema o drugih podatkih, ki so se izkazali za nezanesljive, se izbrišejo ▐ takoj, ko se ugotovi njihova nezanesljivost.

5.   Kadar dokončna identifikacija v skladu z odstavkom 4 pokaže, da je rezultat primerjave iz centralnega sistema nepravilen, države članice o tem obvestijo Komisijo , upravljavski organ in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov .

▐

Člen 18

Obveščanje med državami članicami in centraln im sistemom

Podatki se iz držav članic v centralni sistem in obratno pošiljajo z uporabo komunikacijske infrastrukture, ki jo zagotovi upravljavski organ. Upravljavski organ določi tehnične postopke, ki so potrebni za uporabo komunikacijske infrastrukture, če je to potrebno za učinkovito delovanje centralnega sistema.

Člen 19

Varnost podatkov

1.    Država članica , iz katere izvirajo podatki, zagotavlja varnost podatkov pred in med njihovim prenosom v centralni sistem. Vsaka država članica zagotavlja varnost podatkov, ki jih pridobi iz centralnega sistema.

2.   Vsaka država članica v zvezi s svojim nacionalnim sistemom sprejme potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, za:

(a)	fizično zaščito podatkov, med drugim z izdelavo načrtov ukrepov za zaščito ključne infrastrukture ob nepredvidljivih dogodkih;

(b)	preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do nacionalnih objektov, v katerih država članica izvaja postopke v skladu z nameni sistema Eurodac (kontrola ob vstopu v objekt);

(c)	preprečitev nedovoljenega branja, kopiranja, spreminjanja ali izbrisa nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

(d)	preprečitev nepooblaščenega vnosa podatkov in nepooblaščenega preverjanja, spreminjanja ali izbrisa shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

(e)	preprečitev nepooblaščene obdelave podatkov v sistemu Eurodac in kakršnega koli nepooblaščenega spreminjanja ali izbrisa podatkov, ki so bili obdelani v sistemu Eurodac (nadzor vnosa podatkov);

(f)	zagotovitev, da se osebam, ki so pooblaščene za dostop do sistema Eurodac, omogoči dostop samo do podatkov, zajetih v njihovem pooblastilu za dostop, ter zgolj prek individualnih in edinstvenih uporabniških identitet ter tajnih načinov dostopa (nadzor dostopa do podatkov);

(g)

zagotovitev, da vsi organi, ki imajo pravico do dostopa do sistema Eurodac, izdelajo profile, ki opisujejo funkcijo in odgovornosti oseb, pooblaščenih za dostop do podatkov, vnos, posodobitev in izbris ter iskanje podatkov, ter njihov profil na zahtevo nemudoma dajo na voljo nacionalnim nadzornim organom iz člena 24 (profili osebja);

(h)	zagotovitev, da je mogoče preveriti in ugotoviti, katerim organom je dovoljeno posredovati osebne podatke z uporabo opreme za sporočanje podatkov (nadzor sporočanja);

(i)	zagotovitev možnosti preverjanja in ugotavljanja, kateri podatki so bili obdelani v sistemu Eurodac ter kdo in kdaj jih je obdeloval ter za kateri namen (nadzor zapisovanja podatkov);

(j)	preprečitev nepooblaščenega branja, kopiranja, spreminjanja ali izbrisa osebnih podatkov med njihovim prenosom v sistem Eurodac ali iz njega ali med prenosom nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi tehnikami šifriranja (nadzor prenosa);

(k)	spremljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov iz tega odstavka in sprejemanje potrebnih organizacijskih ukrepov, povezanih z notranjim nadzorom, za zagotovitev skladnosti s to uredbo (samorevidiranje).

3.     Vsi organi, ki sodelujejo v sistemu Eurodac, organom vseh tretjih držav, ki nimajo dovoljenja, zlasti pa državi izvora oseb, za katere velja ta uredba, preprečijo dostop do ali prenos podatkov, shranjenih v sistemu Eurodac.

4.   Upravljavski organ sprejme potrebne ukrepe, da doseže cilje iz odstavka 2 v zvezi z delovanjem sistema Eurodac, vključno s sprejetjem varnostnega načrta.

5.     Upravljavski organ določi skupen seznam zahtev, ki jih morajo izpolnjevati osebe, da se jim izda dovoljenje za dostop do sistema Eurodac.

Člen 20

Dostop do podatkov v sistemu Eurodac ter njihovo popravljanje ali izbris

1.   Država članica, iz katere izvirajo podatki, ima dostop do podatkov, ki jih je sama poslala in ki so shranjeni v centralnem sistemu v skladu z določbami te uredbe.

Nobena država članica ne sme opravljati iskanja po podatkih, ki jih je poslala druga država članica, niti ne sme takšnih podatkov prejemati, razen tistih, ki so rezultat primerjave, navedene v členu 6(6).

2.   Dostop do podatkov v centralnem sistemu v skladu z odstavkom 1 imajo tisti organi držav članic, ki so jih za namen člena 1(1) imenovale same države članice. Ta določitev natančno navaja enoto, odgovorno za izvajanje nalog v zvezi z uporabo te uredbe. Vsaka država članica nemudoma pošlje Komisiji in upravljavskemu organu seznam teh organov in vse spremembe tega seznama , v primeru sprememb najkasneje 30 dni po spremembi seznama . Upravljavski organ objavi zbirni seznam v Uradnem listu Evropske unije. V primeru sprememb k temu seznamu objavi upravljavski organ enkrat na leto posodobljeni zbirni seznam.

3.   Edino država članica, iz katere izvirajo podatki, ima pravico s popravljanjem ali dopolnjevanjem spreminjati podatke, ki jih je poslala centralnemu sistemu, ali jih izbrisati, ne da bi to vplivalo na izbris, ki se opravlja v skladu s členom 8 ali členom 12(1).

4.   Če ima katera od držav članic ali upravljavski organ razlog za domnevo, da so podatki, shranjeni v centralnem sistemu, dejansko nepravilni, o tem čim prej obvesti državo članico, iz katere podatki izvirajo.

Če ima katera od držav članic razlog za domnevo, da so bili podatki zapisani v centralni sistem v nasprotju s to uredbo, o tem čim prej obvesti Komisijo in državo članico, iz katere izvirajo podatki. Slednja preveri vprašljive podatke in jih, če je to potrebno, nemudoma popravi ali izbriše.

5.   Upravljavski organ ne pošilja niti ne daje na razpolago podatkov iz centralnega sistema organom katere koli tretje države, razen če ni za to posebej pooblaščen v okviru sporazuma Skupnosti o merilih in mehanizmih za določanje države, ki je odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito.

Člen 21

Vodenje evidence

1.   Upravljavski organ evidentira vse postopke obdelave podatkov znotraj centralnega sistema. Ta evidenca kaže namen, datum in uro dostopanja do podatkov, podatke, ki so bili poslani, podatke, ki so bili uporabljeni za poizvedbo, ter naziv enote, ki je vnesla ali pridobila podatke, in imena odgovornih oseb.

2.   Takšna evidenca se sme uporabljati zgolj za nadzor varstva podatkov v zvezi z dopustnostjo obdelave podatkov ter za zagotavljanje varnosti podatkov v skladu s členom 19. Evidenca mora biti zaščitena z ustreznimi ukrepi proti nepooblaščenemu dostopu ter po enoletnem obdobju od izteka obdobja hranjenja podatkov iz člena 8 in člena 12(1) izbrisana, razen če je potrebna za nadzorne postopke, ki že potekajo.

3.   Vsaka država članica v zvezi s svojim nacionalnim sistemom sprejme ukrepe, potrebne za dosego ciljev iz odstavkov 1 in 2. Hkrati vsaka država članica vodi evidenco o osebah, ki so pooblaščene za vnos ali pridobivanje podatkov.

Člen 22

Odgovornost

1.   Vsaka oseba ali država članica, ki je utrpela škodo zaradi nezakonite obdelave podatkov ali drugega dejanja, ki je nezdružljivo z določbami te uredbe, ima pravico prejeti odškodnino od države članice, ki je odgovorna za nastalo škodo. Ta država članica bo odvezana svoje odgovornosti v celoti ali delno, če dokaže, da ni odgovorna za okoliščino, ki je povzročila škodo.

2.   Če zaradi tega, ker neka država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti po tej uredbi, nastane škoda v centralnem sistemu, je ta država članica odgovorna za nastalo škodo, razen če in kolikor nista upravljavski organ ali druga država članica ustrezno ukrepala, da bi preprečila nastanek škode ali zmanjšala njen učinek.

3.   Zahtevke za odškodnino, naslovljene na neko državo članico zaradi škode iz odstavkov 1 in 2, urejajo določbe nacionalne zakonodaje obtožene države članice.

Člen 23

Pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki

1.   Osebo, na katero se nanaša ta uredba, država članica, iz katere izvirajo podatki, pisno in po potrebi ustno, v jeziku, ki ga ta oseba razume, ali za katerega se lahko smiselno domneva, da ga ta oseba razume, obvesti o naslednjem:

(a)	identiteti uslužbenca, ki je odgovoren za obdelavo podatkov, ter njegovega morebitnega namestnika;

(b)	namenu obdelave njenih podatkov v okviru sistema Eurodac, vključno z opisom ciljev dublinske uredbe v skladu s členom 4 navedene uredbe;

(c)	prejemnikih podatkov;

(d)	obveznosti odvzema prstnih odtisov, kadar gre za osebo iz člena 6 ali 10;

(e)

▐ pravici dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanjo, in pravici do zahteve, da se nepravilni podatki, ki se nanašajo nanjo, popravijo ali da se izbrišejo nezakonito obdelani podatki, ki se nanašajo nanjo, vključno s postopki za uveljavljanje teh pravic ter s kontaktnimi podatki uslužbenca, ki je odgovoren za obdelavo podatkov, in nacionalnih nadzornih organov iz člena 24 , ki obravnavajo zahteve glede varstva osebnih podatkov.

Kadar gre za osebo iz člena 6 ali 10, se jo v pomenu prvega pododstavka obvesti ob odvzemu prstnih odtisov.

Kadar gre za osebo iz člena 13, pa se jo v pomenu prvega pododstavka obvesti najpozneje ob pošiljanju njenih podatkov v centralni sistem. Ta obveznost ne velja, kadar se izkaže, da je takšno obveščanje nemogoče izpeljati ali pa bi terjalo nesorazmeren napor.

Kadar je oseba, na katero se nanaša ta uredba, mladoletna oseba, države članice zagotovijo podatke na način, ki je primeren starosti zadevne osebe.

2.   V vsaki državi članici lahko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter postopki te države članice uresničujejo pravice, ki so predvidene v členu 12 Direktive 95/46/ES.

Ne da bi to posegalo v obveznost zagotavljanja drugih informacij v skladu s točko (a) člena 12 Direktive 95/46/ES, ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico biti obveščen o tem, kateri podatki o njem so shranjeni v centralnem sistemu ter katera država članica jih je poslala centralnemu sistemu. Takšen dostop do podatkov lahko zagotovijo samo države članice.

3.   V vsaki državi članici lahko katera koli oseba zahteva, da se dejansko nepravilni podatki popravijo ali nezakonito zapisani podatki izbrišejo. Popravi in izbriše jih brez neprimernega zavlačevanja država članica, ki je poslala podatke, v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi ter postopki.

4.   Če se pravice do popravljanja in izbrisa uresničujejo v drugi državi članici, ne v tisti ali tistih, ki so poslale podatke, organi tiste države članice vzpostavijo stik z organi zadevne države članice ali zadevnih držav članic, tako da lahko te preverijo pravilnost podatkov in zakonitost njihovega pošiljanja in zapisa v centralnem sistemu.

5.   Če se izkaže, da so podatki, shranjeni v centralnem sistemu, dejansko nepravilni ali da so bili nezakonito zapisani, jih država članica, ki jih je poslala, popravi ali izbriše v skladu s členom 20(3). Ta država članica posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, pisno in brez neprimernega zavlačevanja potrdi, da je ustrezno ukrepala za popravo ali izbris podatkov, ki se nanašajo nanj.

6.   Če se država članica, ki je poslala podatke, ne strinja, da so podatki v centralnem sistemu dejansko nepravilni ali da so bili zapisani nezakonito, posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, pisno in brez neprimernega zavlačevanja pojasni, zakaj ni pripravljena popraviti ali izbrisati podatkov.

Ta država članica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, tudi obvesti o tem, kaj lahko ukrene, če tega pojasnila ne sprejema. To obvestilo vključuje informacijo o tem, kako vložiti tožbo ali - če je to primerno - pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih te države članice, ter o finančni ali drugi pomoči, ki je na razpolago v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter postopki te države članice.

7.   Vsaka zahteva iz odstavkov 2 in 3 vsebuje vse potrebne podatke za ugotavljanje istovetnosti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, tudi prstne odtise. Ti podatki se uporabijo izključno zaradi uresničevanja pravic iz odstavkov 2 in 3 in se takoj po uporabi uničijo.

8.   Pristojni organi držav članic s svojim dejavnim sodelovanjem prispevajo k takojšnji uveljavitvi pravic, določenih v odstavkih 3, 4 in 5.

9.   Kadar oseba v skladu z odstavkom 2 zaprosi za podatke, ki se nanašajo nanjo, pristojni organ vodi pisno evidenco o takem zaprosilu, in to evidenco nemudoma da na voljo nacionalnim nadzornim organom iz člena 24 , če slednji za to zaprosijo.

10.   V vsaki državi članici nacionalni nadzorni organ posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 28(4) Direktive 95/46/ES pomaga pri uresničevanju njegovih pravic.

11.   Nacionalni nadzorni organ države članice, ki je poslala podatke, in nacionalni nadzorni organ države članice, v kateri se nahaja posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, temu posamezniku pomagata pri uresničevanju njegove pravice do popravljanja ali izbrisa podatkov, kadar sta za to naprošena, pa mu s tem v zvezi tudi svetujeta. Oba nacionalna nadzorna organa v ta namen sodelujeta med seboj. Prošnje za takšno pomoč so lahko naslovljene na nacionalni nadzorni organ države članice, v kateri se nahaja posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ta pa jih pošlje organu države članice, ki je poslala podatke.

12.   V vsaki državi članici lahko katera koli oseba v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter postopki te države vloži tožbo ali - če je to primerno - pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih države članice, če ji je kratena pravica dostopa, predvidena v odstavku 2.

13.   Katera koli oseba lahko v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter postopki države članice, ki je poslala podatke, vloži tožbo ali - če je to primerno - pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih te države članice glede podatkov iz centralnega sistema, ki se nanašajo nanjo, da bi uresničila svoje pravice v skladu z odstavkom 3. Obveznost nacionalnega nadzornega organa, da posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, nudi pomoč, in kadar je naprošen, tudi svetuje v skladu z odstavkom 11, obstaja v času celotnega postopka.

Člen 24

Nadzor, ki ga izvaja nacionalni nadzorni organ

1.   Vsaka država članica zagotovi, da nacionalni nadzorni organ ali organi, imenovani v skladu s členom 28(1) Direktive 95/46/ES, neodvisno spremljajo in nadzorujejo, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, zakonitost obdelave osebnih podatkov po tej uredbi, ki jo opravlja država članica, skupaj s pošiljanjem podatkov v centralni sistem.

2.   Vsaka država članica zagotovi, da ima njen nacionalni nadzorni organ ali organi možnost posvetovanja z osebami, ki imajo zadostno znanje s področja prstnih odtisov.

Člen 25

Nadzor, ki ga izvaja Evropski nadzornik za varstvo podatkov

1.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov preverja, da se dejavnosti upravljavskega organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov izvajajo v skladu s to uredbo. Pri tem se ravna po dolžnostih in pooblastilih iz členov 46 in 47 Uredbe (ES) št. 45/2001. Evropski nadzornik za varstvo podatkov lahko od upravljavskega organa zahteva vse podatke, ki so potrebni, da lahko izvaja funkcije, ki so mu zaupane s to uredbo.

2.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj vsaka štiri leta izvede revizija dejavnosti upravljavskega organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Poročilo o reviziji se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, upravljavskemu organu, ║ in nacionalnim nadzornim organom. Upravljavski organ ima možnost, da pred sprejetjem poročila poda pripombe.

Člen 26

Sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov

1.   Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo v skladu s svojimi nalogami in zagotavljajo usklajen nadzor nad sistemom Eurodac.

2.   V okviru svojih pristojnosti si izmenjujejo informacije, si pomagajo pri izvajanju revizij in pregledov, proučujejo težave pri razlagi ali uporabi te uredbe, proučujejo težave, ki nastanejo pri izvajanju neodvisnega nadzora ali uveljavljanju pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pripravljajo usklajene predloge za skupno rešitev vseh težav in spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov, kolikor je to potrebno.

3.   Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov se v ta namen sestanejo vsaj dvakrat na leto. Stroške in organizacijo teh sestankov prevzame Evropski nadzornik za varstvo podatkov. Poslovnik se sprejme na prvem srečanju. Po potrebi se skupaj oblikujejo nadaljnje delovne metode. Vsaki dve leti se Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in upravljavskemu organu pošlje skupno poročilo o dejavnostih.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 27

Stroški

1.   Stroški, ki nastanejo z ustanovitvijo in delovanjem centralnega sistema in komunikacijske infrastrukture, bremenijo splošni proračun Evropske unije.

2.   Stroški nacionalnih enot ter stroški njihove priključitve na centralni sistem bremenijo posamezne države članice.

Člen 28

Letno poročilo: n adzor in ocena

1.   Upravljavski organ predloži Evropskemu parlamentu in Svetu letno poročilo o dejavnostih centralnega sistema. Letno poročilo vključuje podatke o vodenju in delovanju sistema Eurodac glede na vnaprej določene količinske kazalce za cilje iz odstavka 2.

2.   Upravljavski organ zagotovi, da so na voljo postopki za nadzor delovanja centralnega sistema glede na cilje v zvezi s storilnostjo, gospodarnostjo in kakovostjo storitev.

3.   Za namen tehničnega vzdrževanja, poročanja in statistik ima upravljavski organ dostop do potrebnih podatkov o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v centralnem sistemu.

4.   Upravljavski organ vsaki dve leti predloži poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji o tehničnem delovanju centralnega sistema, vključno z njegovo varnostjo.

5.   Tri leta po začetku uporabe te uredbe, kakor je določeno v členu 33(2), nato pa vsaka štiri leta, pripravi Komisija celostno oceno sistema Eurodac, pri čemer preveri dosežene rezultate glede na cilje ter oceni, ali še vedno veljajo temeljna načela, oceni uporabo te uredbe, kar zadeva centralni sistem in varnost centralnega sistema in ugotovi morebitne posledice za prihodnje delovanje. Komisija oceno posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

6.   Države članice upravljavskemu organu in Komisiji zagotovijo podatke, potrebne za pripravo poročil iz odstavkov 4 in 5.

7.   Upravljavski organ Komisiji zagotovi podatke, potrebne za pripravo celovite ocene iz odstavka 5.

Člen 29

Sankcije

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se vsakršna uporaba podatkov iz centralnega sistema, ki je v nasprotju z namenom sistema Eurodac, kot je določen v členu 1(1), kaznuje s sankcijami, vključno z upravnimi in/ali kazenskimi sankcijami v skladu z nacionalno zakonodajo, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 30

Ozemeljska veljavnost

Določbe te uredbe se ne uporabljajo za ozemlja, za katera se ne uporablja dublinska uredba.

Člen 31

Prehodna določba

Podatki, ki se blokirajo v centralnem sistemu v skladu s členom 12 Uredbe ║ (ES) št. 2725/2000, se odblokirajo in označijo v skladu s členom 14(1) te Uredbe na datum, določen v členu 33(2).

Člen 32

Razveljavitev

Uredbi (ES) št. 2725/2000 ║ in ║ (ES) št. 407/2002 ║ se razveljavita z datumom, določenim v členu 33(2) te uredbe.

Sklicevanja na razveljavljeni uredbi se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in berejo ║ v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi III.

Člen 33

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Ta uredba se uporablja z dnem, ki ga Komisija objavi v Uradnem listu Evropske unije, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	vse države članice so uradno obvestile Komisijo, da so vzpostavile nujne tehnične pogoje za pošiljanje podatkov v centralni sistem v skladu s to uredbo, ter

(b)	Komisija je vzpostavila nujne tehnične pogoje, da bi centralni sistem začel delovati v skladu s to uredbo.

3.   Države članice obvestijo Komisijo takoj, ko so vzpostavljeni tehnični pogoji iz odstavka 2(a), vendar najpozneje v 12 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

4.     V prehodnem obdobju iz člena 4(4) se sklicevanje na upravljavski organ v tej uredbi razume kot sklicevanje na Komisijo.

---

(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 7. maja 2009.

(2)  UL L 316, 15.12.2000, str. 1.

(3)  UL L 62, 5.3.2002, str. 1.

(4)  UL L …

(5)   UL L 304, 30.9.2004, str. 12.

(6)   UL L 16, 23.1.2004, str. 44.

(7)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(8)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(9)  UL L 12, 17.1.2004, str. 47.