30.4.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/33

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o smernicah glede storitev splošnega pomena in globalizacije

2009/C 100/06

Evropski ekonomsko-socialni odbor je 17. januarja 2008 sklenil, da v skladu s členom 29(2) poslovnika pripravi mnenje na lastno pobudo o naslednji temi:

Smernice glede storitev splošnega pomena in globalizacije.

Strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 24. septembra 2008. Poročevalec je bil g. Hernández BATALLER.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 448. plenarnem zasedanju 21., 22. in 23. oktobra 2008 (seja z dne 23. oktobra) s 50 glasovi za, 2 glasovoma proti in 1 vzdržanim glasom.

1.   Sklepi in priporočila

A)	EESO poziva druge institucije EU, da pripravijo pobudo Skupnosti za poglobljeno razpravo o potrebi po oblikovanju političnih smernic za storitve splošnega pomena in globalizacijo.

B)	EESO poziva Komisijo, da v svojih poročilih o oceni storitev splošnega pomena eno poglavje občasno posveti globalizaciji in njenim morebitnim vplivom na storitve splošnega pomena.

C)

Ne da bi to vplivalo na potrebo po inovacijah pri zagotavljanju storitev informacijske družbe (1), je glede javnih naročil pri razvoju treba ohraniti osnovne značilnosti teh storitev in pripraviti okvir, ki bo zagotavljal, da se te storitve ustrezno izvajajo (npr. na področjih telemedicine, poklicne etike in zaupnosti podatkov).

D)	Treba je podpreti prihodnjo vzpostavitev globalnega upravljanja, kar naj temelji na uravnoteženi udeležbi mednarodnih organizacij, držav članic in drugih zainteresiranih strani.

E)	Mednarodna organizacija dela in Svetovna zdravstvena organizacija obravnavata vprašanja zaposlovanja in zdravja, zato bi morali imeti znotraj Svetovne trgovinske organizacije status opazovalk in biti s tem vključeni v prizadevanja za globalno upravljanje.

F)	K temu upravljanju bi lahko prispeval posvetovalni forum, ki bi imel nalogo oblikovati in pregledovati ukrepe, ki bodo sprejeti v okviru storitev splošnega pomena, prispeval pa bi lahko tudi k spremljanju skladnosti z načeli in vrednotami, ki podpirajo storitve splošnega pomena.

G)

Na področju upravljanja svetovnih javnih dobrin bi morali začeti razpravo o najpomembnejših vidikih za prihodnost njihovega globalnega upravljanja. Na ravni Skupnosti bi morali oblikovati evropski akcijski program, ki bi določil način financiranja teh dobrin. Globalno upravljanje mora zajemati upravljanje svetovnih javnih dobrin in nadaljnje izboljšanje pristopa, ki ga je začel vrh G8 v Heiligendammu o biološki raznovrstnosti in energetskih virih.

2.   Uvod

2.1   Storitve splošnega pomena imajo nedvomno tako pomembno vlogo v vsakdanjem življenju evropskih državljanov, da njihov prispevek k socialni, ekonomski in ozemeljski koheziji ter k trajnostnemu razvoju EU predstavlja bistveni del evropskega socialnega modela (2). Poleg tega dopolnjujejo in presegajo enotni trg ter so predpogoj za socialno in gospodarsko blaginjo državljanov in podjetij (3).

2.1.1   Z globalizacijo označujemo pojav odpiranja gospodarstev in mej kot rezultat povečanja trgovine, pretoka kapitala, ljudi in idej, širjenja informacij, znanja in sposobnosti ter procesa deregulacije. Ta proces, ki zajema vsa geografska območja in vse sektorje, ni nov, vendar je v zadnjih letih dobil nov zagon.

2.1.2   Globalizacija ustvarja nešteto priložnosti, čeprav je še vedno eden največjih izzivov, s katerimi se danes sooča Evropska unija. Da bi resnično izkoristili potencial tega pojava za rast in zagotovili pravično porazdelitev koristi, namerava Evropska unija vzpostaviti model trajnostnega razvoja s pomočjo večstranskega upravljanja, da se uskladi gospodarska rast, socialna kohezija in varstvo okolja.

2.2   Vendar gospodarska globalizacija ustvarja nove okoliščine, v katerih bi lahko odločitve številnih mednarodnih organov, kot je npr. STO, ogrozile samo ohranitev storitev splošnega pomena kot pomembno značilnost tega modela.

2.3   Zato je treba povezati ustrezne mednarodne pravne mehanizme, s katerimi bomo zagotovili, da EU in njene države članice jamčijo ohranitev storitev splošnega pomena brez zatekanja k strategijam, ki ovirajo izvajanje načel mednarodne proste trgovine ali ogrožajo konkurenčnost evropskega gospodarstva.

2.3.1   Institucije EU bi morale nameniti posebno pozornost tudi delovanju samoregulativnih organov, ki poskušajo na svetovni ravni določiti skupne smernice izvajanja za javne oblasti na področjih, ki so povezana s storitvami splošnega pomena (kot je na primer Mednarodna telekomunikacijska zveza/ITU).

2.3.2   Člen 36 Listine EU o temeljnih pravicah (4), ki navaja, da Unija priznava in spoštuje dostop do storitev splošnega gospodarskega pomena, ki je v skladu s pogodbama določen v nacionalnih zakonodajah in običajih, s čimer pospešuje socialno in teritorialno kohezijo Unije, prvič vzpostavlja povezavo med temi storitvami in temeljnimi pravicami (5).

2.3.3   Lizbonska pogodba zelo krepi vlogo Evropske unije na področju gospodarstva in trgovine. Ta dejavnost EU na mednarodni ravni je še posebej pomembna v trenutnih okoliščinah vidne rasti gospodarske globalizacije in ko se večstranski trgovinski sistem samo še krepi po velikem zagonu z ustanovitvijo Svetovne trgovinske organizacije leta 1995.

2.3.4   Lizbonska pogodba vsebuje več določb, ki veljajo za vse zunanje dejavnosti EU v poglavju I naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Določbe, ki sestavljajo politiko Skupnosti, so trenutno navedene v Naslovu IX TEC, Del 3, členi 131 do 134, ki se nanašajo na „skupno trgovinsko politiko“. Pogodba uporablja ta izraz za poimenovanje niza institucionalnih mehanizmov za sprejemanje odločitev na posebnih področjih, da se dosežejo določeni cilji, kar omogoča Skupnosti, da pri obravnavanju takšnih zadev deluje enotno (6).

2.3.5   Cilji, ki so v členu 131 TEC določeni kot skladni s politiko Skupnosti, morajo prispevati k (a) usklajenemu razvoju svetovne trgovine, (b) postopnemu odpravljanju omejitev v mednarodni trgovini in (c) zmanjševanju carinskih ovir.

2.3.6   Poleg tega je treba upoštevati tudi učinke, ki bi jih lahko imeli cilji različnih medsektorskih politik Skupnosti, kot so kultura, javno zdravje (7), varstvo potrošnikov in industrija, na obliko trgovinske politike Skupnosti. Industrija je skupaj s storitvami morda področje, ki bo najverjetneje imelo precejšnje in težavne posledice za izvajanje skupne trgovinske politike.

2.3.7   EESO je že opozoril, da reforma pogodb odpira nove možnosti na področju storitev splošnega pomena, saj je v določbe o delovanju Unije vključena klavzula za splošno uporabo o storitvah splošnega gospodarskega pomena (člen 14), ki bo veljala za vse politike Evropske unije, tudi za notranji trg in konkurenco. Poleg tega je obema pogodbama priložen protokol o vseh storitvah splošnega pomena, vključno z negospodarskimi storitvami splošnega pomena (8).

2.4   Podpis Lizbonske pogodbe na tem področju odpira nova obzorja za evropsko povezovanje z novimi določbami, ki dajejo možnost priprave novega nadnacionalnega zakonodajnega okvira, ki je ustreznejši za opredelitev in ureditev delovanja in dostopa do teh storitev v vseh državah članicah EU. To zajema predvsem:

—	ključno vlogo in širšo diskrecijsko pravico nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti, da zagotovijo, naročijo in organizirajo storitve splošnega gospodarskega pomena tako, da bodo čim bolj učinkovito izpolnjevale potrebe uporabnikov;

—	raznolikost storitev splošnega gospodarskega pomena in razlike v potrebah uporabnikov ter preferencah, ki lahko izhajajo iz različnih geografskih, družbenih in kulturnih okoliščin;

—	visoko raven kakovosti, varnosti in cenovne dostopnosti, enako obravnavo in spodbujanje splošnega dostopa ter pravic uporabnikov.

2.4.1   Nekateri ukrepi v povezavi z upravljanjem globalizacije, ki jih spodbujajo večstranski mednarodni organi, kot je STO, bi lahko ta položaj okrepili, zlasti s pomočjo arbitražnih svetov, ki bi tukaj lahko imeli posebej pomembno vlogo.

2.5   Nadnacionalni pristop bi olajšal uveljavitev pomembnega vpliva znotraj mednarodne skupnosti in izvedbo ukrepov, potrebnih za odpravo nevarnosti za naš socialni model, ki naj bi odražal idejo o uspešnem, demokratičnem, ekološkem, konkurenčnem, na solidarnosti temelječem in socialno vključujočem okolju za vse evropske državljane (9).

2.6   V sedanjem mednarodnem kontekstu lahko tako opredelimo več razsežnosti ali ravni, ki zahtevajo, da EU sprejme diferenciran strateški pristop. Mednje spadajo:

2.6.1   upravljanje svetovnih javnih dobrin (zrak, voda, gozdovi itd.); glede na nejasne izjave o solidarnosti, kot npr. v Deklaraciji o ustanovitvi novega gospodarskega reda (Resolucija generalne skupščine Združenih narodov 3201 z dne 2.5.1974), bi morala EU spodbujati ustanovitev nadnacionalnega okvira, ki je v skladu z vsemi ustreznimi mednarodnimi sporazumi in sklepi, ki bi jih lahko sprejeli;

2.6.1.1   svetovne javne dobrine so dobrine ali storitve, ki so nujno potrebne za dobro počutje posameznika in za ravnotežje med družbami na severni in južni polovici sveta. Zagotavljanje svetovnih javnih dobrin ne sme biti prepuščeno le nacionalnim oblastem in trgom: za njihovo ohranitev in ustvarjanje je potrebno mednarodno sodelovanje;

2.6.2   ohranjanje in razvijanje nekaterih storitev v skupnem splošnem interesu državljanov EU, kot je Galileo, in ki potrebujejo večje javne naložbe;

2.6.3   delitev pristojnosti med EU in državami članicami pri ureditvi dostopa do nekaterih univerzalnih elektronskih komunikacijskih storitev, kot je internet;

2.6.4   opredelitev nalog podnacionalnih (zveznih, regionalnih in lokalnih) organov, ki trenutno vzdržujejo, upravljajo in urejajo zagotavljanje socialnih storitev, pri prihodnjem izvajanju mednarodnih sporazumov, ki odpirajo trgovino storitev v sektorjih, v katerih se liberalizacija še ni začela ali kjer sploh ni bila predvidena;

2.6.5   določanje diferencirane pravne in politične strategije o prihodnjih razmerah omrežnih storitev splošnega pomena ter tudi drugih storitev.

2.6.6   Na žalost trenutno v okviru mednarodnih forumov ni nobenega postopka za obravnavanje storitev splošnega pomena, ki bi podpiral in širil njihova načela in vrednote.

2.6.7   Vendar pa ima od januarja 2003 šest mednarodnih organizacij (Svetovna banka, Konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju – UNCTAD, Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo – FAO, Mednarodni denarni sklad – IMF, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj – OECD in OZN) status opazovalke v STO in tako uresničuje načelo nastajajočega sistema svetovnega upravljanja, ki se bo v prihodnosti še razvijal, ter določa pravila mednarodnega prava (večstranski sporazumi o okolju, mednarodne konvencije s področja dela, človekovih pravic in gospodarskega ter socialnega področja). Dve organizaciji, ILO in WHO, pa vseeno nista dobili statusa opazovalke, kar pomeni, da vprašanja zaposlovanja in zdravstva niso del tega nastajajočega sistema svetovnega upravljanja, zato mora Evropska unija storiti vse potrebno, da se to spremeni.

3.   Pravna ureditev storitev splošnega pomena, ki jo mora EU ohraniti v okviru sporazuma GATS-STO

3.1   V zadnjih desetih letih so institucije EU dosegle zanesljiv napredek pri pripravi načrta in pravnega okvira za storitve splošnega pomena, ni pa jim uspelo vzpostaviti celovitega pravnega okvira za to področje (10).

3.2   Kljub temu je treba omeniti skladno stališče Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ki je v več zaporednih mnenjih (11) ohranil sporazumno in odločno stališče o glavnih pravnih vidikih storitev splošnega pomena, zlasti glede na (12):

—	upoštevanje načel enakosti, univerzalnosti, cenovne in druge dostopnosti, zanesljivosti, stalnosti, kakovosti in uspešnosti, če so hkrati zagotovljene pravice uporabnikov ter če je storitev upravičena z ekonomskega in socialnega vidika;

—	upoštevanje posebnih potreb določenih skupin uporabnikov, kot so invalidi, osebe, ki potrebujejo pomoč, prikrajšane osebe itd.

3.3   EESO se zato strinja, da ne bi bilo primerno pripravljati obsežnega seznama storitev splošnega pomena, ampak se je treba osredotočiti na njihovo nalogo, čeprav je za storitve splošnega gospodarskega pomena značilno prizadevanje za dosego različnih ravnovesij:

—	med trgi in splošnim interesom,

—	med gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi cilji,

—	med uporabniki (posameznimi uporabniki, tudi prikrajšanimi skupinami, podjetji, lokalnimi oblastmi ipd.), ki imajo različne potrebe in interese,

—	med pristojnostmi držav članic in evropsko povezavo (13).

3.3.1   Namen socialnih storitev splošnega pomena (14) je odziv na vse oblike socialne prikrajšanosti, v katere vodijo: bolezen, starost, nesposobnost za delo, invalidnost, negotovost, revščina, socialna izključenost, zasvojenost z drogami, družinske in stanovanjske težave ter težave z družbenim vključevanjem tujcev.

3.3.2   EESO meni, da bi morale brez poseganja v svobodno izbiro nacionalnih oblasti te storitve nacionalnega, regionalnega ali lokalnega pomena vključevati – vendar se ne omejiti na – storitve, povezane z obveznim izobraževanjem, zdravstvenim in socialnim varstvom, kulturnimi, dobrodelnimi, socialnimi storitvami ali storitvami, temelječimi na solidarnosti, avdiovizualnimi storitvami, distribucijo vode in sanitarno infrastrukturo (15).

3.4   EESO meni, da se je treba osredotočiti na poseben namen storitev splošnega pomena in na zahteve (obveznosti javnih služb), ki morajo biti izpolnjene pri izvajanju in ki bi morale biti jasno določene.

3.5   Protokol o storitvah splošnega pomena, ki je dodan Lizbonski pogodbi, vsebuje razlago koncepta storitev splošnega pomena, ki širše odraža tudi stališče EESO o tej zadevi. Evropska primarna zakonodaja je tokrat prvič zajela to posebno vprašanje, zato bo glede na njeno zavezujočo naravo ta protokol trdna smernica za institucionalno delovanje EU tako na ozemlju držav članic kot tudi zunaj njih.

3.6   Zlasti člen 2 protokola navaja, da „določbe Pogodb nikakor ne vplivajo na pristojnost držav članic, da zagotavljajo, naročajo in organizirajo negospodarske storitve splošnega pomena“.

3.6.1   Čeprav protokol ob odsotnosti kakršnega koli institucionalnega akta, ki bi take storitve razvrstil, izrecno razlikuje med gospodarskimi in negospodarskimi storitvami splošnega pomena, in ob upoštevanju določb deklaracije v zvezi z razmejitvijo pristojnosti (priložena sklepni listini Medvladne konference 2007) in protokola o izvajanju deljenih pristojnosti (priložen Pogodbi ES in Pogodbi o delovanju EU), ostaja stališče držav članic o tej zadevi najprimernejša pravna smernica.

Zato bi bilo zelo koristno spremljati ocene Evropske komisije o tem, kako države članice izvajajo direktivo o storitvah, glede na njihov prihodnji vpliv na to, kako se bo EU pogajala in sklepala sporazume o odprtju trga za storitve, ki ga ureja.

3.6.2   Delovanje EU na tem področju zato ostaja odvisno od dveh dejavnikov:

(a)	pri pripravi in sprejemanju prihodnjih aktov sekundarne zakonodaje je treba upoštevati pravno tradicijo držav članic glede koncepta, kategorij in načina delovanja storitev splošnega pomena;

(b)

mednarodne sporazume, vključno s tistimi, ki so jih podpisale organizacije, v katerih je zastopana EU in njene države članice, in skupna stališča v vsakem krogu pogajanj ali na mednarodni konferenci je treba oblikovati na podlagi skupnega posvetovanja med državami članicami in EU in morajo vedno odražati glavne vidike, ki jih zajema Lizbonska pogodba ter pravni sistemi držav članic, ki urejajo storitve splošnega pomena.

4.   Poseben primer GATS/STO

4.1   Svetovna trgovinska organizacija (STO) je mednarodni organ, pristojen za svetovna pravila, ki urejajo trgovino med državami, in temelji na večstranskem sistemu. Stebri, na katerih temelji STO, so sporazumi, o katerih se je pogajala večina držav, vključenih v svetovno trgovino (16), in jih tudi podpisala.

4.2   Glavna naloga organizacije je zagotoviti, da bodo trgovinski tokovi čim bolj tekoči, predvidljivi in prosti. Skoraj vse odločitve so sprejete s soglasjem vseh držav članic in so nato ratificirane v posameznih parlamentih. Trgovinske spore rešuje mehanizem za reševanje sporov STO.

4.3   Splošni sporazum o trgovini s storitvami je prvi niz načel in pravil za upravljanje mednarodne trgovine s storitvami, dogovorjenih na večstranski ravni. Sporazum določa vrsto storitev, ki so jih članice STO pripravljene odpreti zunanji konkurenci, in natančno določa stopnjo odprtosti, ki je dovoljena za te trge, ki vključujejo nekatere storitve splošnega gospodarskega pomena, kot so med drugimi finančne storitve, elektronske komunikacije, poštne storitve, promet in energija.

4.4   EESO je že pozval druge institucije Skupnosti (17), da zagotovijo, da načela upravljanja storitev splošnega pomena določajo tudi stališče EU v trgovinskih pogajanjih, zlasti v okviru STO in Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS). Po mnenju Odbora bi bilo nedopustno, če bi Evropska unija v mednarodnih trgovinskih pogajanjih prevzela obveznosti za liberalizacijo sektorjev ali dejavnosti, ki niso bile sprejete v okviru posebnih predpisov o storitvah splošnega pomena. Nujnost ohranjanja pristojnosti držav članic, da zakonsko urejajo storitve splošnega pomena z namenom doseganja socialnih in razvojnih ciljev, ki jih je določila Unija, zahteva izključitev nereguliranih storitev splošnega pomena iz tovrstnih pogajanj.

4.5   Člen 1.3 b) Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) iz področja uporabe izključuje „storitve, opravljene pri izvajanju vladnih pooblastil“, alinea c) tega člena pa navaja, da je to „vsaka storitev, ki ni opravljena na tržni podlagi ali v konkurenci z drugimi ponudniki storitev“.

4.5.1   Ker se sporazum GATS ne nanaša na „storitve splošnega pomena“ v strogem smislu te besede, razen v alinei c) ii člena XXVIII (18), povzroča precejšnjo negotovost pri oblikovanju dogovorjene opredelitve in ustreznega institucionalnega okvira za urejanje delovanja storitev splošnega pomena znotraj STO, kar bi lahko postavilo pod vprašaj nekatere določbe zakonodaje Skupnosti.

4.5.2   Tudi glede na številne vladne (ali javne) ukrepe, ki jih GATS uporablja v skladu s členom 1.1 tega sporazuma (19), in stališče pritožbenega organa, ki jasno zagovarja uporabo sporazuma pri vsakem ukrepu, ki ni dovolj upravičen in ki izkrivlja trgovino in storitve (20), mora EU sprejeti enotno in trdno stališče v STO, ki bo podprlo skupna načela in vrednote, ki so del pravnega reda Skupnosti.

4.5.3   Edina izjema k temu pravilu je določena v členu 2 (a) in (b) priloge k sporazumu GATS o storitvah zračnega prevoza, ki izključuje „prometne pravice, dane kakor koli; ali storitve, ki se neposredno nanašajo na uporabo prometnih pravic“, iz področja uporabe sporazuma in iz postopkov za reševanje sporov.

4.6   Ta položaj daje številne možnosti, o katerih bo STO morala sprejeti stališče, vključno z naslednjim:

4.6.1   V vsakem primeru bi bilo smiselno spodbujati sporazum z drugimi pogodbenicami, da se določi koncept „storitve, opravljene pri izvajanju vladnih pooblastil“, ki je zajet v členu I:3 sporazuma GATS. Zato določba v točki b) tega člena, ki širše zajema liberalizacijo vseh storitev v vsakem sektorju gospodarske dejavnosti, državam ne preprečuje, da bi sprejele odstopanja, ki izključujejo liberalizacijo socialnih storitev in storitev splošnega pomena. Taka odstopanja ne bi kršila obveznosti, ki jih določa GATS, da bi zagotovil neovirano trgovino s storitvami.

4.6.2   Zagotavljanje storitev lahko ocenjujemo z različnih vidikov in jih po potrebi klasificiramo kot storitve splošnega pomena za namen uporabe sporazuma GATS, glede na to, ali je pozornost na uporabniku storitve ali entiteti, ki storitev ponuja. Storitve splošnega pomena je mogoče izključiti iz področja uporabe GATS le na podlagi podpiranja splošnega interesa, bodisi na ravni Skupnosti bodisi na ravni držav članic, in da bi zaščitili uporabnika storitev, ob upoštevanju, da ni pomembno, ali storitev ponuja javna ali zasebna, nacionalna ali tuja entiteta.

4.6.3   Uskladiti je treba evropski koncept javnih kreditnih institucij in finančnih storitev v interesu javnosti (npr. načrti za upokojevanje in javni pokojninski sistemi) s konceptom, določenim v členu 1 (b), 3. pododstavek priloge o finančnih storitvah sporazuma GATS, ki določa, da so „druge dejavnosti, ki jih opravlja javna ustanova za račun vladnih finančnih virov ali z njihovim jamstvom ali uporabo“, „storitve, ki se opravljajo na podlagi vladnih pooblastil“.

4.6.4   Finančna skupina G-20 (21) lahko deluje kot usmerjevalec za odločitve, ki jih morajo sprejeti posebne mednarodne organizacije (kot so WHO, FAO, Svetovna banka, IMF itd.) na področju finančnih storitev in za varovanje načel in vrednot, ki podpirajo storitve splošnega pomena.

---

(1)  Mnenje EESO o spodbujanj širokega dostopa javnosti do evropske digitalne knjižnice, točka 1.3; UL C 162, 25.6.2008, str. 46.

(2)  Mnenje EESO o socialni koheziji: dati vsebino evropskemu socialnemu modelu, UL C 309, 16.12.2006, str. 119.

(3)  Mnenje EESO o prihodnosti storitev splošnega pomena, UL C 309, 16.12.2006, str. 135, točka 2.1.

(4)  UL C 303, 14.12.2007. (V uradni deklaraciji Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije leta 2007).

(5)  Mnenje EESO o prihodnosti storitev splošnega pomena, UL C 309, 16.12.2006, točka 3.9.

(6)  Glej Los objetivos de la Política Comercial Común ala luz del Tratado de Lisboa (Cilji skupne trgovinske politike z vidika Lizbonske pogodbe), avtor: Miguel Angel Cepillo Galvín, v zbirki z naslovom El Tratado de Lisboa: salida de la crisis constitucional (Lizbonska pogodba: izhod iz ustavne krize), urednik: José Martín y Pérez Nanclares, izdala: Iustel, 2008.

(7)  Mnenje EESO o izboljšanju kakovosti in produktivnosti pri delu, UL C 224, 30.8.2008, str. 87.

(8)  Mnenje EESO o ocenjevanju storitev splošnega pomena, UL C 162, 25.6.2008, str. 42.

(9)  Mnenje EESO o socialni koheziji: dati vsebino evropskemu socialnemu modelu, UL C 309, 16.12.2006.

(10)  Glej resolucijo Evropskega parlamenta A.6-0275/bela knjiga Evropske komisije, COM(2004) 374 z dne 12.5.2004; Sporočilo Evropske komisije, COM(2007) 725 konč. 20.11.2007, itd.

(11)  Glej raziskovalno mnenje EESO o storitvah splošnega pomena, OJ C 241, 7.10.2002, str. 119; mnenje EESO o beli knjigi o storitvah splošnega pomena, OJ C 221, 8.9.2005, str. 17; mnenje EESO na lastno pobudo o prihodnosti storitev splošnega pomena, UL C 309,16.12.2006, str. 135.

(12)  Mnenje EESO o ocenjevanju storitev splošnega pomena, UL C 162, 25.6.2008, točka 3.2.

(13)  Mnenje EESO o ocenjevanju storitev splošnega pomena, UL C 162, 25.6.2008, točka 3.7.

(14)  Glej mnenje EESO o sporočilu Komisije – Izvajanje programa Skupnosti iz Lizbone: socialne storitve splošnega pomena v Evropski uniji, UL C 161, 13.7.2007, str. 80.

(15)  Mnenje EESO o prihodnosti storitev splošnega pomena, UL C 309, 16.12.2006, točka 10.3.

(16)  Z Odločbo Sveta 94/800/EC z dne 22. decembra 1994 (UL L 336, 23.12.1994) je Svet sprejel pravno besedilo, ki izhaja iz urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, ki se je zaključil s podpisom sklepne listine v Marakešu in ustanovitvijo Svetovne trgovinske organizacije.

(17)  Mnenje EESO o prihodnosti storitev splošnega pomena, UL C 309, 16.12.2006.

(18)  Ta člen, ki vsebuje „definicije“, navaja, da „ukrepi članic, ki vplivajo na trgovino s storitvami“ zajemajo tudi „uporabo oziroma dostop do storitve, za katero ta članica zahteva, da je dostopna javnosti na splošno“.

(19)  Ta člen se glasi: „Ta sporazum se uporablja za ukrepe članic, ki vplivajo na trgovino s storitvami.“

(20)  Glej zadevo United States - Measures Affecting the Cross-Border Supply of Gambling and Betting Services, WT/DS/AB/R(AB-2005-1). Analiza v: Moreira González, C. J. „Las cláusulas de Seguridad Nacional“, (Klavzule o nacionalni varnosti)Madrid 2007, str. 229 in naslednje. Glej tudi zadevo European Communities – Regime for the Importation, Sale and Distribution of Bananas, WT/DS27/AB/R/197.

(21)  Finančna skupina G-20 združuje poleg držav G8 še 11 finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank, ki predstavljajo 85 % svetovnega BDP, ter Evropsko unijo (državo, ki predseduje Svetu in predsednika Evropske centralne banke).

---