3.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 27/26

1.1

Margot Wallström, podpredsednica Evropske komisije in komisarka za institucionalne odnose in komunikacijsko strategijo, ter Günter Verheugen, podpredsednik Evropske komisije in komisar za podjetništvo in industrijo, sta EESO zaprosila za raziskovalno mnenje o poslovnih storitvah na podlagi spremljanja in dodatne analize, ki bi se navezovala na prejšnje mnenje (1) o poslovnih storitvah in industriji.

1.1.1

Ta študija mora upoštevati velik pomen, ki ga Evropska komisija pripisuje lizbonski strategiji zaradi ohranjanja in povečanja konkurenčnosti evropske industrije ob upravljanju procesa sprememb v skladu z evropsko strategijo o trajnostnem razvoju in na socialni ravni s spodbujanjem oblikovanja reprezentativnih socialnih partnerjev, ki se pogajajo na ustrezni ravni.

1.1.2

Uresničevanje teh ciljev mora potekati vzporedno s poenostavljanjem regulativnega okvira za industrijo, kar je politična prednostna naloga in eden od ključnih izhodišč industrijske politike Komisije.

1.1.3

Poleg tega je za to industrijsko politiko značilen celostni pristop, ki upošteva potrebe različnih sektorjev.

—

ukrepi v zvezi s politiko poslovnih storitev in ustanovitev skupine na visoki ravni. Priporoča se ustanovitev skupine na visoki ravni za poslovne storitve, ki bo izvedla poglobljeno analizo sektorja in pregledala sedanje politike, da bo lahko opredelila ter ocenila najučinkovitejše in najuspešnejše ukrepe v zvezi s poslovnimi storitvami ter oblikovala konkretne ukrepe v zvezi z največjimi pomanjkljivostmi in potrebami. Posebno pozornost je treba nameniti raznolikosti posameznih podsektorjev poslovnih storitev, zato da se določi, na katere od teh se mora politika posebno osredotočiti in na kateri ravni (regionalni, nacionalni, EU) je politično ukrepanje upravičeno;

—

politike trga dela na področju poslovnih storitev. S socialnega vidika je na sektorski ravni potrebno poglobljeno obravnavanje izzivov, ki jih povzročajo nove vrste zaposlovanja, ki nastajajo zaradi medsebojnega vpliva poslovnih storitev in proizvodnje. Ta analiza mora obsegati izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje ter delovne razmere delavcev, tudi tistih, ki so vključeni v postopke zunanjega izvajanja dejavnosti. Za doseganje tega cilja bi morali spodbujati socialni dialog na sektorski ravni. V tem okviru je treba pripraviti program za razpravo o posebnih spremembah delovnih razmer in možnostih zaposlitve, ki so nastale zaradi strukturnih sprememb z vplivom na sektor poslovnih storitev;

—

poslovne storitve v inovacijski politiki. Močno je treba spodbujati raziskave in razvoj ter inovacijske programe in ukrepe za inovativnost storitev. Področjem, kot so organizacijske inovacije, na znanju temelječe poslovne storitve in upravljanje inovacij, je treba nameniti večjo pozornost;

—

razvoj standardov za poslovne storitve. Podjetja je treba spodbujati, da pomagajo oblikovati standarde s samoregulacijo, ki bi upoštevala obsežna posvetovanja z uporabniki poslovnih storitev. Podpora Evropskega odbora za standardizacijo in njegovih partnerjev (odprta platforma) je pomembna za razširjanje rezultatov uspešnih inovacij, zlasti ob hitrem neuradnem doseganju soglasja;

—

spodbujanje storitvene znanosti kot nove discipline pri izobraževanju in usposabljanju;

—

notranji trg in ureditev, ki vpliva na poslovne storitve. EESO je opredelil seznam področij, na katerih je treba poenostaviti, pojasniti in zmanjšati regulativno obremenitev, seveda ne da bi zmanjšali obstoječe obveze glede varnosti in varstva zdravja na delovnem mestu in zastopanja delavcev. Med drugim je bilo poudarjeno, da presoja vpliva Direktive o storitvah na poslovne storitve še ni bila izvedena in da si je zanjo treba zelo prizadevati, predvsem po prenosu Direktive v nacionalne zakonodaje. Presoja mora vključevati opredelitev možnih dodatnih ukrepov v zvezi z bolj odprto trgovino in konkurenco na razširjenem notranjem trgu EU;

—

dodatne izboljšave na področju statistike poslovnih storitev. Priporoča se večje sodelovanje držav članic, da bodo imele na voljo boljše statistične podatke o poslovnih storitvah ter zlasti boljše informacije o njihovem izvajanju in njihovih vplivih na gospodarstvo držav članic, kar je nujno orodje, s katerim lahko vlada sektorju pomaga razviti svoj potencial. Nedavne spremembe poglavja 74 NACE še vedno ne bodo zagotovile dovolj podrobnosti, potrebnih za vključitev pomembnih podatkov o poslovnih storitvah.

3.1

Ozadje. EESO je v svojem mnenju CCMI/035, sprejetem septembra 2006, predlagal, da se poslovnim storitvam nameni večja pozornost, ker lahko pomembno prispevajo k uspešnosti evropske predelovalne industrije. V mnenju sta pojasnjena povezanost storitev in proizvodnje ter vpliv na socialno in gospodarsko uspešnost v smislu zaposlovanja, produktivnosti in konkurenčnosti. To mnenje smo vzeli za izhodišče in dodatno analizo poslovnih storitev. Na začetku sedanjega mnenja bi bilo treba opredeliti poslovne storitve kot sklop storitvenih dejavnosti, ki se uporabljajo kot posredna produkcijska sredstva ter tako vplivajo na kakovost in učinkovitost proizvodnih dejavnosti, saj dopolnjujejo ali nadomeščajo funkcije internih storitev (Rubalcaba in Kox, 2007). Ta opredelitev delno ustreza NACE rev. 1 (oznake 72–74) in novi različici NACE (oznake 69–74, 77–78, 80–82) ter združitvi različnih kategorij storitev. V okviru poslovnih storitev obstajata dve glavni kategoriji:

Cilj tega mnenja je prispevati k večjemu priznavanju tega sektorja, da se bo lahko nemoteno razvijal in pomagal evropskemu gospodarstvu pri prizadevanjih za večjo konkurenčnost na svetovnem trgu.

3.2

Pomen storitev in poslovnih storitev. Storitve imajo vse pomembnejšo vlogo v miselnosti državljanov, strokovnjakov, podjetij, regij in držav. Storitve v velikem obsegu prevladujejo pri novih oblikah povpraševanja in ponudbe gospodarskih in socialnih sistemov. Čeprav so prisotne pri večini vidikov gospodarskega in družbenega življenja, velik del teh dejavnosti ni zajet v statistiki. S tradicionalno razčlenitvijo na proizvodne sektorje, čeprav je nepopolna in ne prikazuje medsebojnega vpliva panog v gospodarskem sektorju, lahko ocenimo pomen najpomembnejših gospodarskih dejavnosti. Pomen storitev kot gospodarskega sektorja je v Evropi vse večji, pri čemer je delež pri skupnem zaposlovanju (70 %) manjši kot v Združenih državah (80 %) in večji kot na Japonskem (67 %). Na vseh treh območjih se je podsektor poslovnih storitev zelo dinamično razvijal, kar je povzročilo ustrezno povečanje deleža pri celotnem zaposlovanju. Podjetja, katerih glavna dejavnost so poslovne storitve, predstavljajo 10–12 % vsega zaposlovanja in dodane vrednosti. Če upoštevamo še podjetja, ki imajo poslovne storitve kot sekundarno dejavnost, je delež zaposlenosti veliko večji. V Evropi so bile leta 2004 na področju poslovnih storitev kot gospodarske oblike vodilne naslednje države: države Beneluksa, Združeno kraljestvo, Francija in Nemčija. Delež sektorja poslovnih storitev se je v obdobju 1995–2004 v nekaterih državah precej povečal: med drugim na Madžarskem, Poljskem, v Avstriji, Latviji in na Malti. To kaže na nekatere procese konvergence med nekaterimi državami EU. Ti podatki za države prikazujejo le zaposlenost v podjetjih, katerih glavna dejavnost so poslovne storitve. Večinoma so to mala in srednje velika podjetja.

3.3

Ocena razvoja. EESO je ponovno ocenil položaj glede na razvoj od sprejetja prejšnjega mnenja CCMI/035 septembra 2006 in z zadovoljstvom ugotavlja, da Komisija pri sprejemanju odločitev bolj upošteva pomen poslovnih storitev pri proizvodnji.

3.4

Podporni ukrepi v korist poslovnim storitvam. Poleg večjih tekočih ukrepov EU, ki spodbujajo poslovne storitve v industrijski in inovacijski politiki, ter morebitnih učinkov Direktive o notranjem trgu, so na voljo še drugi ukrepi Komisije, ki posredno podpirajo vlogo poslovnih storitev v predelovalni industriji:

3.5

Glavne potrebe sektorja poslovnih storitev. Kljub sedanjemu napredku pri ukrepih v zvezi s storitvami je treba obravnavati velike pomanjkljivosti in potrebe. Veljavni okvir evropske politike je zelo usmerjen v predelovalno industrijo, čeprav storitve predstavljajo daleč največji delež gospodarstva ter prispevajo k rasti z vseh vidikov poslovnega in družbenega življenja.

3.5.1

Večina horizontalnih in sektorskih pobud v okviru industrijske politike EU na nacionalni ravni in na ravni EU je usmerjenih na predelovalno industrijo, ne glede na značilno podporno vlogo, ki jo imajo pri njej poslovne storitve. Zato je nujno treba oblikovati uravnoteženo politiko EU, ki ne podcenjuje pomembnosti poslovnih storitev za globalno konkurenčnost evropske proizvodnje in za gospodarstvo kot celoto. Horizontalne politike, ki so usmerjene na posamezne gospodarske sektorje, morajo dejansko biti horizontalne ter ustrezati potrebam podjetij in delavcev v novem storitvenem gospodarstvu, v katerem sta industrijski in storitveni sektor neločljivo povezana, neposredno na podlagi sinergije med njima pa se ustvarjajo nove priložnosti za evropsko gospodarstvo na globalnem trgu. Mnoge politične pobude EU, ki sestavljajo industrijsko politiko, je treba prilagoditi storitvam in jih za njih tudi uporabljati. Sem spadajo popolnoma delujoč notranji trg za storitve, mednarodna trgovina, pravila o državni pomoči, trg dela, socialni ukrepi, usposabljanje in regionalna politika, raziskave in razvoj, inovacije, standardizacija, podjetništvo ter boljša statistika in informacije, ob upoštevanju posebnih potreb storitev, če je to potrebno. Tega ne bi smeli razumeti, kot da morajo biti vse politike vertikalne in usmerjene v storitve. Mišljeno je, da je treba učinke vseh teh politik na storitve pregledati in po potrebi sprejeti posebne ukrepe.

3.5.2

Nekatere glavne potrebe je mogoče opredeliti za naslednja področja:

3.6

Medsebojni vpliv dejavnosti poslovnih storitev in ciljno usmerjenih politik. Izkušnje kažejo, kako lahko okvirni celoviti ukrepi medsebojno vplivajo in omogočajo, da se poslovne storitve razvijejo tako, da bo z njimi mogoče obvladovati prihodnje izzive. Upoštevati je treba sinergijo in medsebojni vpliv različnih vrst politik.

3.7

Pri oblikovanju posebnih politik EU za pospeševanje delovanja poslovnih storitev je potrebna gospodarska utemeljitev, kot sta to nedavno prikazala Kox in Rubalcaba (Business services in European Economic Growth, 2007). V podporo svojim utemeljitvam sta poudarila predvsem tržne nepopolnosti in sistemske pomanjkljivosti, kot so nesorazmernost informacij in pozitivni zunanji dejavniki.

3.8

Lizbonska strategija 2008–2010. Politike, ki so povezane s poslovnimi storitvami, bi bile lahko koristne v smislu predlogov za lizbonski program Skupnosti 2008–2010 (COM(2007) 804 konč.). Večina od 10 ključnih ciljev, ki jih je treba uresničiti do leta 2010, neposredno ali posredno vpliva na storitve.

3.8.1

Komisija bo do sredine leta 2008 predlagala prenovljen socialni program ter bo sodelovala pri obravnavi pomanjkanja spretnosti. Pri večini delovno intenzivnih poslovnih storitev je mogoče ugotoviti pomembne pomanjkljivosti in potrebe. V svojem mnenju o zaposlovanju prednostnih kategorij (lizbonska strategija) (9) EESO ugotavlja, da so bili ambiciozni cilji lizbonske strategije glede zaposlovanja doseženi le v omejenem obsegu ter da so bila številna nova delovna mesta, ustvarjena v zadnjih letih, zlasti za ženske, delovna mesta s polovičnim delovnim časom. Starejši delavci se še vedno soočajo z izrednim pomanjkanjem ustreznih delovnih mest, mladi ljudje pa večinoma najdejo netipične (nestandardne) oblike zaposlovanja, v nekaterih primerih brez ustreznega pravnega in socialnega varstva. Mnenje EESO poudarja, da so v okviru prožne varnosti potrebni visoka stopnja socialne varnosti, aktivna politika trga dela, izobraževanje ter nadaljnje izobraževanje in usposabljanje.

3.8.2

Komisija je letos podala predloge za skupno politiko o priseljevanju. To lahko vpliva na priseljevanje visokokvalificiranih delavcev na področjih, kot so na znanju temelječe poslovne storitve, ter manj kvalificiranih delavcev za opravljanje dejavnosti, kot so čiščenje ali storitve varovanja.

3.8.3

Skupnost bo sprejela obrtni zakon, da omogoči rast malim in srednje velikim podjetjem v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Poslovne storitve predstavljajo sektor z najvišjimi stopnjami ustanavljanja in zapiranja podjetij, zato se zdi ustrezno namenjati posebno pozornost novim malim in srednje velikim podjetjem. V svojem mnenju o poslovnem potencialu zlasti malih in srednje velikih podjetij  (10) EESO zagovarja bolj ciljno usmerjene in enostavnejše, integrirane smernice o malih in srednje velikih podjetjih za rast in delovna mesta za obdobje 2008–2010. Na mala in srednje velika podjetja bo pozitivno vplivalo tudi zmanjšanje upravnih bremen EU za 25 % do leta 2012.

3.8.4

Skupnost bo okrepila enotni trg in povečala konkurenčnost storitev. Isto mnenje EESO INT/324, ki je navedeno zgoraj, opozarja na nepopoln enotni trg, zlasti počasno izvajanje direktiv v državah članicah, upravna bremena in pomanjkanje mobilnosti delovne sile. Za mala in srednje velika podjetja to predstavlja velike ovire, ki jih je treba premagati.

3.8.5

Skupnost bo uresničila peto svoboščino (prosti pretok znanja) ter bo oblikovala resnično evropski raziskovalni prostor. V okviru te lizbonske prednostne naloge bi bile na znanju temelječe poslovne storitve lahko pomembne.

3.8.6

Skupnost bo izboljšala okvirne pogoje za inovacije. EESO je pripravil tudi mnenje o naložbah in inovacijah  (11). Glavni argument mnenja je, da mora Evropa ohraniti prednost pri raziskavah, tehnološkem razvoju in inovacijah ter da je potrebno več sredstev iz proračuna EU, izboljšanje zmogljivosti za izobraževanje in splošen dvig standardov. Potrebno je tudi družbeno ozračje, ki je odprto za napredek in inovacije; ustvarjanje potrebnih pogojev in sprejetje odločitev, ki dajejo vlagateljem dovolj poslovnega zaupanja in optimizma, da svoj kapital vlagajo v nova podjetja v Evropi; izboljšanje ozaveščenosti o temeljnem pomenu osnovnih raziskav in vlivanje podjetniškega duha tistim, ki so pripravljeni na inovacije in prevzemanje tveganj ter sprejemanje določenih ravni neuspeha in izgub, ki so neizogibno povezane s tveganjem. EESO je prav tako obravnaval pravno in družbeno okolje za inovativno podjetništvo in inovacijam prijazen trg.

3.8.7

Skupnost bo spodbujala industrijsko politiko, usmerjeno k trajnostnejši proizvodnji in porabi. Vloga okoljskih poslovnih storitev v industrijski politiki se lahko umesti v to prednostno nalogo.

3.8.8

Skupnost bo izvedla dvostranska pogajanja s ključnimi trgovskimi partnerji za nove priložnosti za mednarodni trg in naložbe ter oblikovanje skupnega prostora regulativnih določb in standardov.

4.1

Prednostni ukrep 1: Evropska komisija mora v okviru podjetniške in industrijske politike ustanoviti skupino na visoki ravni za poslovne storitve in tako zagotoviti, da politični ukrepi upoštevajo vzajemno delovanje storitev z industrijo in gospodarskimi dejavnostmi na splošno. Glavni cilji tovrstne skupine na visoki ravni bi lahko bili naslednji:

4.2

Prednostni ukrep 2: Spodbujati je treba socialni dialog, posebej namenjen sektorju poslovnih storitev, da se razpravlja in oblikuje priporočila o:

Izvedljivost in učinkovitost takšnega sektorskega socialnega dialoga (npr. priznavanje sporazumov, organizacijska podpora) pa bosta v praksi odvisni od prepoznavanja in priznavanja evropskih predstavniških organizacij delodajalcev in delojemalcev.

4.3

Prednostni ukrep 3: Raziskave in razvoj ter inovacije pri storitvah:

4.4

Prednostni ukrep 4: Razvoj standardov. Standardi za storitve se razvijajo počasi. Ponavadi so odvisni od povpraševanja. Pri ponudnikih poslovnih storitev gre za strukturne težave. Večinoma so to mala podjetja, ki niso del zastopniških organizacij v njihovi državi, kar se odraža tudi na evropski ravni, kjer je ta kategorija slabo zastopana v vseh evropskih organizacijah. Zato je edini način za izboljšanje položaja ta, da se uporabniki združijo in izrazijo svoje zahteve. Trg za poslovne storitve bo veliko pridobil z jasnimi standardi na tem področju. Razvoj standardov je lahko uporaben za:

4.5

Prednostni ukrep 5: Dodatne izboljšave na področju statistike poslovnih storitev. Politični ukrepi so odvisni od analize tekočih trendov, ki jih je mogoče meriti na podlagi jasne in smiselne statistike. Očitno pomanjkanje zadovoljive produktivnosti se povečuje v primerjavi z ZDA, kar je deloma lahko posledica nezanesljive statistike, ki temelji na metodologiji, ki se uporablja za merjenje uspešnosti proizvodnje. Za natančnejšo pripravo statistike poslovnih storitev je potrebna ne le odločitev Eurostata, ampak tudi sodelovanje nacionalnih vlad, da spremenijo svoje metode zbiranja statističnih podatkov. Posebno pozornost je treba nameniti merjenju vloge poslovnih storitev v drugih industrijskih in storitvenih sektorjih.

4.6

Prednostni ukrep 6: Storitvena znanost

Storitvena znanost (ali znanost o storitvah, upravljanju in inženiringu (Service Science, Management and Engineering – SSME)) je nova disciplina, ki zajema različne in razdrobljene pristope k storitvam, med drugim: ekonomijo storitev, upravljanje storitev, trženje storitev in inženiring storitev. Raziskovalci storitev in podjetja priznavajo potrebo po spodbujanju ter boljšem vključevanju vseh teh področij. V okviru storitvene znanosti daje inženiring storitev dober zgled. To je posebna tehnična disciplina, ki z ustreznimi modeli, metodami in orodji obravnava sistematični razvoj in oblikovanje storitvenih proizvodov. Čeprav inženiring storitev zajema tudi področja upravljanja storitev, je njegovo težišče razvoj novih storitvenih izdelkov. Hkrati se inženiring storitev ukvarja tudi z oblikovanjem sistemov razvoja, t.j. s tistimi vprašanji splošnega upravljanja raziskav in razvoja ter inovacij, ki so povezana s storitvami. Močno se bodo uveljavili celostni pristopi za skupno tehnično načrtovanje materialnih dobrin, programske opreme in storitev.

Temeljne raziskave novih poslovnih modelov, metod in orodij bodo dale storitveni znanosti dragoceno spodbudo. Končno bo vse večje usklajevanje standardov za storitve spodbudilo specifikacijo in učinkovit razvoj novih storitev (12).

Inženiring storitev je eno od maloštevilnih področij v storitvenem sektorju, ki so ga bistveno oblikovale evropske raziskave. Močnejša povezanost z mednarodnimi mrežami in sistematičen razvoj lastnih neodvisnih strokovnjakov za inženiring storitev sta nepogrešljiva za ohranjanje vodilne vloge na tem področju v prihodnosti. (13)

4.7

Prednostni ukrep 7: Notranji trg in ureditev poslovnih storitev

Zmanjšanje in poenostavitev regulativne obremenitve. Obstaja več omejevalnih dejavnikov, ki delujejo proti podjetjem za poslovne storitve ter izničujejo njihova prizadevanja za povečanje produktivnosti in sklepanje poslov v drugih državah članicah. Med drugim so to težave pri mobilnosti delovne sile in priznavanju pridobljene izobrazbe. Obseg in kompleksnost ureditve sta se v zadnjih letih povečala, kar je povečalo obremenitev malih izvajalcev storitev. Najpomembnejše točke, ki jim je treba nameniti pozornost, so: