Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52006IG1229(01)

    Pobuda Republike Avstrije z namenom sprejetja Sklepa Sveta o izboljšanju sodelovanja med posebnimi enotami za posredovanje držav članic Evropske Unije v kriznih situacijah

    UL C 321, 29.12.2006, p. 45–46 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

    29.12.2006   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 321/45


    Pobuda Republike Avstrije z namenom sprejetja Sklepa Sveta o izboljšanju sodelovanja med posebnimi enotami za posredovanje držav članic Evropske Unije v kriznih situacijah

    (2006/C 321/15)

    SVET EVROPSKE UNIJE JE —

    ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 30, 32 in 34(2)(c) Pogodbe,

    ob upoštevanju pobude Republike Avstrije (1),

    ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Člen 29 Pogodbe o Evropski uniji navaja, da je cilj Unije državljanom zagotoviti visoko stopnjo varstva na območju svobode, varnosti in pravice s pripravo skupnih ukrepov med državami članicami na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

    (2)

    Voditelji držav in vlad članic Evropske unije so v Izjavi o solidarnosti proti terorizmu z dne 25. marca 2004 izrazili svojo trdno odločenost, da morajo države članice uporabiti vsa sredstva, ki so jim na voljo, da bi državi članici ali državi pristopnici na njenem ozemlju na zaprosilo njenih političnih organov pomagale v primeru terorističnega napada.

    (3)

    Po napadih 11. septembra 2001 so posebne enote za posredovanje vseh organov pregona držav članic pod okriljem Delovne skupine policijskih načelnikov začele z dejavnostmi sodelovanja. Ta mreža, imenovana „Atlas“, je od leta 2001 izvedla več seminarjev, študij, izmenjav materialov in skupnih vaj.

    (4)

    Nobena posamezna država članica nima na voljo zadostnih virov, sredstev in strokovnega znanja za učinkovito reševanje z vsemi vrstami obsežnih kriznih razmer, ki zahtevajo posebno posredovanje. Možnost, da lahko vsaka država članica za pomoč zaprosi drugo državo članico, je zato bistvenega pomena.

    (5)

    Ta sklep določa nekatera splošna pravila o odgovornosti, vključno s civilno in kazensko odgovornostjo, z namenom zagotovitve pravnega okvira v primeru, ko bi se zadevne države članice odločile zaprositi in nuditi pomoč. Obstoj tega pravnega okvira in izjave, v kateri se navedejo pristojni organi, bosta državam članicam v primeru kriznih razmer omogočila hiter odziv in prihranek časa —

    SKLENIL:

    Člen 1

    Področje urejanja

    Ta sklep določa splošna pravila in pogoje, ki posebnim enotam za posredovanje ene države članice omogočajo, da na ozemlju druge države članice (v nadaljnjem besedilu „država članica prosilka“) nudijo pomoč in/ali delujejo v primeru, ko jih slednja država članica k temu pozove ter so na to pristale z namenom reševanja kriznih razmer.

    Člen 2

    Opredelitev pojmov

    V tem sklepu:

    1)

    „posebna enota za posredovanje“ pomeni vsak organ pregona države članice, ki je specializiran za nadzor kriznih razmer;

    2)

    „krizne razmere“ pomenijo razmere, ki jih v državi članici povzroči človek in predstavljajo resno neposredno fizično grožnjo osebam ali institucijam te države članice, predvsem pa zajemanje talcev, ugrabitve in podobni incidenti.

    Člen 3

    Pomoč drugi državi članici

    1.   Država članica lahko zaprosi za pomoč posebne enote za posredovanje druge države članice z namenom reševanja kriznih razmer. Država članica lahko tako zaprosilo sprejme ali zavrne ali predlaga drugačno obliko pomoči.

    2.   Ob upoštevanju dogovora med zadevnima državama članicama lahko pomoč predstavljajo zagotovitev opreme ali strokovnega znanja državi članici prosilki ali ukrepanje na ozemlju te države članice.

    3.   V primeru ukrepanja na ozemlju države članice prosilke so uradniki posebne enote za posredovanje, ki nudi pomoč:

    (a)

    na ozemlju države članice prosilke pooblaščeni za ukrepanje v podporni funkciji;

    (b)

    delujejo pod odgovornostjo in vodstvom države članice prosilke ter v skladu z njenim pravom in

    (c)

    delujejo v mejah svojih pooblastil v skladu s svojim nacionalnim pravom.

    Člen 4

    Splošna pravila o odgovornosti

    1.   Kadar uradniki države članice v skladu s tem sklepom delujejo na ozemlju druge države članice, je slednja država članica odgovorna za vso škodo, ki jo povzročijo med svojim delovanjem.

    2.   Kadar škoda nastane zaradi ukrepov, ki so bili v nasprotju z navodili države članice prosilke ali izven meja pooblastil zadevnih uradnikov v skladu z njihovim nacionalnim pravom, se z odstopanjem od odstavka 1uporabljajo naslednja pravila:

    (a)

    država članica, na ozemlju katere je bila povzročena škoda, škodo poravna pod pogoji, ki veljajo za škodo, ki jo povzročijo njeni uradniki;

    (b)

    država članica, katere uradniki povzročijo škodo kateri koli osebi na ozemlju druge države članice, tej državi članici v celoti povrne zneske, ki jih je ta izplačala oškodovancem ali osebam, ki so upravičene do povrnitve škode namesto njih;

    (c)

    brez poseganja v izvrševanje njenih pravic nasproti tretjim osebam in z odstopanjem od točke (b) se vsaka država članica v okoliščinah iz tega odstavka vzdrži od druge države članice zahtevati povračilo škode, ki jo je utrpela.

    Člen 5

    Kazenska odgovornost

    Med ukrepanjem iz člena 3 se uradniki, ki delujejo na ozemlju druge države članice, glede kaznivih dejanj, storjenih proti njim ali ki jih sami storijo, obravnavajo kot uradniki te države članice.

    Člen 6

    Sestanki in skupna usposabljanja

    Države članice zagotovijo, da se njihovi ustrezni organi po potrebi sestajajo ter organizirajo skupna usposabljanja in vaje, da bi tako izmenjali izkušnje in strokovno znanje, pa tudi splošne, praktične in tehnične informacije o zagotavljanju pomoči v kriznih razmerah.

    Člen 7

    Stroški

    Vsaka država članica krije svoje stroške, razen če se zadevne države članice ne dogovorita drugače.

    Člen 8

    Razmerje do drugih instrumentov

    1.   Države članice lahko še naprej uporabljajo dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore, ki so veljavni na dan … (3), kolikor ti sporazumi ali dogovori omogočajo državam članicam, da razširijo ali poglobijo cilje tega sklepa.

    2.   Države članice lahko sklepajo dvostranske ali večstranske sporazume ali uvajajo dogovore po … (3), kolikor ti sporazumi ali dogovori omogočajo državam članicam, da razširijo ali poglobijo cilje tega sklepa.

    3.   Sporazumi in dogovori iz odstavkov 1 in 2 pod nobenim pogojem ne smejo vplivati na odnose z državami članicami, ki niso njihove stranke.

    4.   Države članice o sporazumih in dogovorih iz odstavkov 1 in 2 obvestijo Svet in Komisijo.

    Člen 9

    Končne določbe

    Vsaka država članica pred … (3) v izjavi, ki se deponira pri generalnem sekretariatu Sveta, navede, katere organe zajema opredelitev posebne enote za posredovanje in kateri pristojni organi lahko zaprošajo in dajejo dovoljenja za zagotavljanje pomoči iz člena 3. Vse takšne izjave se lahko kadar koli spremenijo.

    Člen 10

    Začetek učinkovanja

    Ta sklep začne učinkovati dne … (4).

    V Bruslju, …

    Za Svet

    Predsednik


    (1)  UL C …

    (2)  Mnenje z dne … (še ni objavljeno v Uradnem listu).

    (3)  …

    (4)  …


    Top