23.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 318/210

—

vzpostavitev načrta za prenos dejavnosti od skupnega podjetja na nadzorni organ, da se zagotovi pravna varnost tega prenosa;

—

pravno in praktično ureditev vprašanja prenosa dejavnosti, ki jih izvajajo organi tretjih držav (Kitajska in Izrael), povezanih s skupnim podjetjem, na nadzorni organ;

—

zagotovitev učinkovitega prenosa ostanka sredstev skupnega podjetja na nadzorni organ;

—

izogibanje podvajanju pristojnosti skupnega podjetja in nadzornega organa do datuma zaprtja skupnega podjetja;

—

izogibanje kakršnikoli prekinitvi pogajanj o koncesijski pogodbi;

—

zagotovitev ureditve mednarodne odgovornosti držav za izstrelitev satelitov sistema Galileo.

2.1

Prenos dejavnosti med skupnim podjetjem GALILEO (GJU) in nadzornim organom GALILEO (GSA) se mora končati konec leta 2006. Da bo program GALILEO še naprej uspešen, mora prenos dejavnosti nujno potekati v najboljših možnih pogojih, tako s pravnega, človeškega kot finančnega vidika.

2.2

V tem smislu je nujno, da se pogajanja o koncesijski pogodbi, ki jih je začelo skupno podjetje, ne prekinejo in da jih nadaljuje nadzorni organ.

2.3

Obravnavati pa je treba tudi posebno vprašanje mednarodne odgovornosti držav v okviru programa GALILEO, ker ga bo treba rešiti do zaključka razprav o koncesijski pogodbi in do prihodnjih izstrelitev satelitov sistema GALILEO.

3.1.1

GALILEO je velik znanstveni in tehnični projekt Evropske unije, ki je simbolnega pomena. Sistemi satelitske radionavigacije so strateške naložbe, ki jih Evropa ni mogla zanemariti. Zato se je odločila, da financira in razvije svoj sistem za globalno satelitsko navigacijo (GNSS), tako kot so to storile Združene države Amerike in Rusija.

3.1.2

GALILEO bo nudil svetovno storitev določanja položaja, ki bo zelo natančna, trdna, verodostojna in bo vključevala celovito sporočilo. Zagotavljal bo neodvisne storitve navigacije in določanja položaja, ki bodo pod civilnim nadzorom, obenem pa združljive in medoperativne z obema obstoječima vojaškima sistemoma: ameriškim sistemom GPS (globalni sistem za določanje položaja) in ruskim sistemom GLONASS. GALILEO bo imel na voljo tudi zaščiteno vladno storitev, ki bo v vseh okoliščinah dostopna pooblaščenim uporabnikom.

3.1.3

Evropski sistem bo sestavljen iz ozvezdja tridesetih satelitov in prizemnih postaj, potrebnih za optimalno delovanje sistema, ki bodo morale biti operativne do konca leta 2010.

3.1.4

Ta program izvajata in podpirata dva glavna akterja: Evropska unija, ki jo zastopata Evropska komisija in Evropska vesoljska agencija (ESA). Evropska komisija in ESA sta ustanovili skupno podjetje GALILEO (GJU), zadolženo za nadzorovanje programa in upravljanje financiranja Evropske unije, namenjenega programu GALILEO.

3.1.5

Po fazi validacije v orbiti (faza IOV– In Orbit Validation) se bo celoten sistem prenesel z GJU na nadzorni organ (GALILEO Supervisory Authority — GSA), regulativno agencijo Skupnosti, ki bo morala podpisati koncesijsko pogodbo z združenjem zasebnih podjetij.

3.1.6

Skupni strošek programa GALILEO za načrtovalno in razvojno fazo ter fazo validacije v orbiti je ocenjen na 1.500 milijonov EUR.

3.1.7

O koncesijski pogodbi se zdaj pogajata GJU in konzorcij evropskih podjetij (AENA, ALCATEL, EADS, FINMECCANICA, HISPASAT, IMMARSAT, TELEOP, THALES).

3.1.8

Načini prenosa dejavnosti med GJU in GSA se opredeljujejo in treba je paziti, da ne bodo povzročali zamud, zapletov in podvajanja stroškov.

3.2.1

To skupno podjetje je bilo ustanovljeno s sklepom Sveta in Evropske unije, sprejetim z Uredbo št. 876/2002 z dne 21. maja 2002, na podlagi člena 171 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki določa, da „Skupnost lahko ustanovi skupna podjetja ali kakršno koli drugo strukturo, potrebno za učinkovito izvajanje raziskovalnih, tehnološko razvojnih in demonstracijskih programov Skupnosti“. Uredba v prilogi vključuje statut GJU.

3.2.2

Člana GJU sta:

3.2.3

Člen 1(b) statuta predvideva, da lahko podjetja, vključno s podjetji tretjih držav, postanejo člani skupnega podjetja. Danes GJU dejansko vključuje eno kitajsko ustanovo (National Remote Sensing Center of China — NRSCC) in eno izraelsko gospodarsko družbo (MATIMOP). Ti dve sodelujeta v upravnem odboru s pravico do glasovanja, sorazmerno z njunima prispevkoma.

3.2.4

GJU ima zapleteno pravno naravo tudi zaradi sestave svojega upravnega odbora. Uredba navaja, da je GJU treba z vidika evropske davčne zakonodaje o prometnem davku in trošarinah obravnavati kot mednarodno organizacijo. Natančno navaja tudi, da je to subjekt, ki ni namenjen za izpolnjevanje gospodarskih ciljev. Po mnenju Komisije je pravna narava GJU bolj podobna združenju kot gospodarski družbi, ker GJU prejema le prispevke svojih članov in ne dosega dobičkov. Poleg tega so belgijski davčni organi (za zadeve GJU, ki jih ne ureja omenjena uredba, velja belgijska zakonodaja) menili, da ne gre za gospodarsko družbo, ampak za pravno osebo (ki je v belgijski zakonodaji podobna pojmu združenja).

3.2.5

Njegov kapital je porazdeljen tako:

3.2.6

Zaradi posebne pravne narave GJU in ker prejema le prispevke, je Komisija predlagala, da se pojem „kapital“ zamenja s pojmom „prispevki“, za kar je bila potrebna sprememba statuta, ki jo je upravni odbor GJU sprejel 2. junija 2006. Evropsko računsko sodišče je poudarilo, da uporaba pojma „kapital“ ni bila prilagojena, ker proračunska postavka, v katero spada GJU, ne omogoča prispevka v obliki kapitala.

3.2.7

Glavna naloga GJU je uspešno dokončanje programa GALILEO med njegovo razvojno fazo z združevanjem javnih in zasebnih skladov ter zagotovitev pomembnih predstavitvenih projektov. Naloga GJU je tudi začeti raziskovalne in razvojne ukrepe, ki so potrebni za uspešen zaključek faze razvoja in usklajevanja nacionalnih dejavnosti na tem področju ter posledično upravljanje pogodb za raziskave, sklenjenih v okvirnem programu raziskav in razvoja Evropske komisije (Šesti okvirni raziskovalni program).

3.2.8

GJU vodijo:

3.2.9

Razen tega je Svet Evropske unije za nadzor njenih dejavnosti ustanovil nadzorni odbor in varnostni odbor.

3.2.10

GJU je bil ustanovljen za štiriletno obdobje od 28. maja 2002 (objava v UL), kar je ustrezalo začetnemu obdobju razvojne faze programa GALILEO. Uredba predvideva, da se obdobje GJU lahko podaljša do konca razvojne faze, brez določitve načina podaljšanja. Zaradi vzpostavitve GSA je Komisija predlagala, da se GJU zaključi 31. decembra 2006, kar zahteva spremembo statuta, priloženega Uredbi Sveta št. 876/2002 z dne 21. maja 2002, ter mnenje Evropskega parlamenta in EESO. Po končanem postopku posvetovanja z nadzornim odborom GJU in usmerjevalnim odborom za navigacijo ESA, ki se je začel 10. marca 2006, je upravni odbor GJU sprejel spremembo statuta 2. junija 2006, kar je Komisiji omogočilo, da je 29. junija 2006 sprejela predlog uredbe o spremembi statuta GJU. Ta uredba je trenutno v postopku sprejemanja v Svetu EU.

3.2.11

Za spodbujanje široke uporabe sistemov satelitske navigacije in omogočanje sodelovanja organov tretjih držav v GJU je bilo podpisanih več mednarodnih sporazumov med Evropsko unijo in tretjimi državami (Kitajska, Izrael, Indija, Ukrajina in druge), o drugih pa pogajanja še potekajo (Maroko, Koreja, Rusija, Argentina). Ti sporazumi izrecno izključujejo vsako sodelovanje v zvezi s storitvijo, ki je rezervirana za vladno uporabo. GJU je sklenil dva tehnična sporazuma o sodelovanju s predstavniškimi organi dveh držav (National Remote Sensing Center za Kitajsko in MATIMOP za Izrael), kar v skladu s statutom GJU predstavnikom teh organov omogoča sodelovanje v upravnem odboru GJU.

3.2.12

Likvidacija GJU je predvidena v členu 21 statuta.

3.3.1

Ustanovljen je bil s sklepom Sveta Evropske unije, sprejetim z Uredbo št. 1321/2004 z dne 12. julija 2004. Gre za agencijo Skupnosti, ki je pravna oseba.

3.3.2

Namenjen je zagotavljanju upravljanja javnih interesov, povezanih z evropskimi programi GNSS in biti njihov regulativni organ.

3.3.3

Njegove naloge, določene v členu 2 Uredbe, so:

3.3.4

Treba je poudariti, da bo GSA lastnik sistema in zlasti sredstev, ki jih je razvil koncesionar, ter da bo odgovoren za zaščito in povečanje vrednosti naložb Skupnosti.

3.3.5

GSA vodijo upravni svet (predstavnik vsake države članice in Komisija), odbor za varnost in varovanje sistema ter znanstveni in tehnični odbor. Izvršilni direktor Organ zastopa in je odgovoren za njegovo vodenje.

3.4.2

Čeprav so se na začetku programa GALILEO naloge, dodeljene dvema organoma, razlikovale po svoji naravi in časovnem razporedu izvajanja, je danes, ob upoštevanju zaostanka razvojne faze (približno dve leti) in učinkovite vzpostavitve GSA (imenovanje direktorja v maju 2005), zaradi gospodarskih, pravnih in tehničnih razlogov treba pooblastiti GSA, da posreduje takoj in da čimprej (2) in še pred koncem razvojne in validacijske faze ukine GJU. Zato je pomembno zagotoviti postopen prehod dejavnosti od GJU k GSA, vključno z dejavnostmi upravljanja pogodb o raziskavah, ki jih je sklenilo GJU, ter zlasti takoj in intenzivno vključiti skupine GSA v postopek pogajanja o koncesijski pogodbi, ki jo mora podpisati in upravljati regulativni organ.

3.4.3

Načrtovani datum prenehanja dejavnosti GJU je 31. december 2006, pod pogojem, da bodo člani GJU sprejeli spremembe statuta. Prvi načrt prehoda in prenosa dejavnosti in znanja GJU sta direktor GJU in direktor GSA sprejela in ga predložila nadzornemu svetu in upravnemu odboru GJU februarja 2006. Ta načrt prehoda je treba podrobno opredeliti in prilagoditi, da bi se prehod lahko izvedel kar se da hitro v najboljših pogojih.

3.4.4

V prehodnem obdobju morata oba organa tesno sodelovati, da se omogoči usklajen in miren prenos dejavnosti ter znanja in izkušenj. To obdobje bo moralo tudi omogočiti GSA, da postane popolnoma operativna in da se prepreči vsako tveganje pomanjkanja zaposlenih v obdobju, ko se bodo izvajale glavne dejavnosti, potrebne za uspešnost programa.

3.4.5

Ukrepe je treba načrtovati tako, da se dejavnosti prenehajo konec decembra 2006, kar bo omogočilo začetek faze likvidacije v začetku leta 2007. Prav tako je treba ta prehod izvesti čimprej, da bo regulativni organ lahko določil in izvedel pravila glede varnosti in zaščite, ki veljajo za GALILEO, določil pravila glede pravic intelektualne lastnine in uskladil ukrepe in stališča držav članic v zvezi s frekvencami, potrebnimi za uporabo sistema GALILEO.

3.4.6

Načrt prehoda mora predvideti ukrepe, ki bodo omogočili zagotoviti usklajenost dejavnosti, ki jih izvaja vsak od obeh organov, ter načine odpravljanja morebitnih nesoglasij med njima. Trenutno velja dogovor, da direktor GD za energetiko in promet opravlja nalogo posrednika med GJU in GSA v primeru težav pri prehodu.

3.5.1

Sedanje besedilo uredbe o ustanovitvi nadzornega organa ne predvideva, da ta posreduje med razvojno fazo, za katero je odgovorna ESA. Torej ga je treba spremeniti, da se ta pristojnost dodeli nadzornemu organu, za kar bo potrebno mnenje Parlamenta (in ne nujno EESO). Sporazum med GJU in GSA mora zagotoviti pravno varnost prenosa sredstev od GJU na GSA, tako da opredeli konkreten načrt prenosa dejavnosti, ki vključuje prepoznavanje vloge različnih organov in subjektov, natančno določitev sredstva in obveznosti, konkretne načine prenosa, načrt prehodne faze, dejanja, ki jih je nujno treba izvesti, finančne in davčne posledice prenosa itd. Za odločitve, ki jih je treba sprejeti v zvezi z načini prenosa sredstev od GJU na GSA, je potrebno posredovanje več organov, kot so nadzorni odbor GJU, upravni odbor GJU, svet ESA, upravni svet nadzornega organa GALILEO, Evropska komisija, Evropski svet in Parlament.

3.5.2

Treba je poudariti, da se, kljub dejstvu, da člen 6 statuta GJU določa, da je skupno podjetje lastnik vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ki jih ustvari ali so nanj prenesena za razvojno fazo GALILEO, zdi, da velik del elementov, razvitih v okviru programa GALILEO, vključno s sateliti, v okviru programa GalileoSat ni last GJU, ampak ESA. Pravzaprav je iz člena 4 Priloge III Konvencije ESA jasno, da je ESA, ki deluje v imenu sodelujočih držav, lastnik satelitov, vesoljskih sistemov in drugih dobrin, ustvarjenih v okviru programa ESA, ter naprav in opreme za njegovo izvajanje. O vsakem prenosu lastnine mora torej odločati svet ESA. Tako se zdi, da dokler svet ESA ne odloči o prenosu lastnine ali podelitvi dovoljenja za uporabo v korist GJU, ta ne bo imel nobene pravice do teh elementov. Komisija meni, da je zakonodaja Skupnosti veljavna in da se bodo po spremembi statutov GSA in GJU ter likvidaciji GJU vsa sredstva samodejno prenesla na nadzorni organ. Lahko se zgodi, da si bosta ESA in Komisija to razlagali vsaka po svoje.

3.5.3

Zato se zdi, da bi lahko ta položaj sprožil razprave o razlagi člena 7 pogodbe GJU/ESA, ki določa, da bo lastnino satelitov in drugih materialnih dobrin, ustvarjenih v okviru programa, kupila ESA v imenu GJU.

3.5.4

Pravzaprav si ESA besedno zvezo „v imenu“ razlaga na osnovi besedila člena 4 Priloge III Konvencije ESA. V tem smislu izraz pomeni, da ESA pridobi rezultate opravljenega razvoja, ki ga izvaja za države, ki sodelujejo pri določenem programu ESA, in da lahko te od Agencije zahtevajo dovoljenje za bolj ali manj omejeno uporabo rezultatov glede na izražene potrebe (uporaba za tržne, znanstvene namene itd.).

3.5.5

To stališče potrjuje besedilo Deklaracije programa GalileoSat (člen 12), ki določa, da je ESA lastnica vseh materialnih in nematerialnih elementov programa GalileoSat.

3.5.6

Po drugi strani je ESA za EGNOS le lastnik materialnih elementov v imenu sodelujočih držav v programu, pravice intelektualne lastnine pa so še vedno last pogodbenikov ESA v skladu s pravili Agencije.

3.5.7

Tako ESA izraz „nakup, ki ga opravi ESA v imenu GJU“ razlaga kot „nakup, ki ga opravi ESA v korist GJU“.

3.5.8

Vendar iz razprav z ESA ne izhaja, da ta ne želi izvajati prenosa sredstev na GJU ali GSA. ESA je namreč sporočila, da je za ta prenos potrebna odobritev sveta ESA (z navadno večino) in da je pogoje prenosa treba opredeliti. ESA bi z vidika davkov in ugodnosti raje izbrala možnost neposrednega prenosa od ESA na GSA, saj v tem primeru organizacije tretjih držav, ki sodelujejo pri kapitalu GJU, ne bi imele pravice do elementov, katerih lastništvo je prenesla ESA. Ti elementi ne bi postali del premoženja GJU in zato na njih ne bi vplival način likvidacije GJU.

3.5.9

Posebne primere elementov in pravic intelektualne lastnine, ki so jih razvili organi tretjih držav, urejajo mednarodni sporazumi, sklenjeni na eni strani med Unijo in tretjimi državami, ki niso članice Evropske unije, ter na drugi strani med organi tretjih držav in GJU (3).

3.5.10

Vendar pa kaže, da v uredbi o GSA ni nobenega dvoma, da je nadzorni organ lastnik vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ki mu jih je prepustil GJU po razvojni fazi ali ki jih je ustvaril ali razvil koncesionar med fazama uvajanja in obratovanja. Uredba GSA predvideva, da bodo načini prenosa lastnine v zvezi z GJU določeni med postopkom likvidacije, predvidene v členu 21 statuta GJU. Glede EGNOS velja, da je nadzorni organ lastnik vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ki pripadajo EGNOS, pod pogojem, da sklene dogovor z vlagatelji EGNOS glede pogojev in načinov prenosa lastništva, ki ga opravi ESA za vse ali del naprav in opreme EGNOS. To pomeni, da po mnenju Komisije ne bi bil potreben noben postopek prenosa med GSA in ESA, ker vsa opredmetena in neopredmetena sredstva pripadajo GJU (v nasprotju s sedanjo razlago ESA, ki temelji na njeni konvenciji in programski deklaraciji).

3.5.11

Med pravnimi akti, ki jih je treba izvesti, je treba izpostaviti zlasti:

3.7.1

Treba je vzpostaviti načrt za zmanjšanje delovnih mest v GJU, z natančnimi koledarskimi smernicami, skladnimi z načrtovanjem prenosa dejavnosti, da se prepreči veliko število zaposlenih konec decembra 2006, preučijo delovne pogodbe in da se zagotovi, da ob prenehanju pogodb ne bi prihajalo do sporov, ki lahko zaustavijo prenos sredstev. Treba je opozoriti, da bi približno 24 oseb moralo ostati zaposlenih do konca pogajanj o koncesijski pogodbi, najpozneje do 31. decembra 2006. Fazo likvidacije GJU po 31. decembru 2006 bi moralo izvajati približno 6 oseb.

3.7.2

Poleg tega je treba imeti natančno vizijo krepitve moči GSA in zlasti načrta zaposlovanja osebja agencije, tako da se preveri združljivost z načrtom prenosa dejavnosti GJU. Treba je opozoriti, da mora GSA upoštevati postopke Skupnosti in se spoprijeti z omejitvami pri zaposlovanju osebja (raven plač, trajanje pogodb, omejeno na 3 leta, še vedno nedoločen kraj stalnega sedeža agencije), ki zavirajo proces ustanovitve organiziranosti GSA.

3.8.1

Ob zaprtju GJU je pomembno, da se ostanek sredstev (ocenjen na približno 46 milijonov EUR) prenese na GSA. Komisija želi, da se prenos sredstev z GJU na GSA izvede čim bo nadzorni organ pooblaščen za vodenje konca razvojne faze. Tako bi imel na koncu dejavnosti skupnega podjetja na voljo le tista sredstva, ki so potrebna za likvidacijo.

3.8.2

Revidirani proračun GJU za leto 2006, ki pomeni povečanje za 7 milijonov EUR glede na proračun, izglasovan v letu 2005, ki predvideva zaprtje v maju 2006 (namesto 14 milijonov EUR, ki jih je najprej zahteval GJU, pri čemer ni upošteval prenosa dejavnosti na GSA), omogoča najbolj prožno kritje prenosa dejavnosti na GSA, najpozneje pred koncem leta 2006: ta revidirani proračun sta sprejela upravni in nadzorni odbor GJU konec februarja.

3.8.3

Proračun GSA za leto 2006 mora upoštevati potrebo po dodatnem zaposlovanju osebja v letu 2006 in ga je zato treba povečati. Upravni svet GSA je 26. januarja 2006 sprejel osnutek proračuna za leto 2006 za znesek približno 8 milijonov EUR (namesto prvotnega proračuna 5 milijonov EUR, prvotno sprejetega v letu 2005 za leto 2006), zdaj pa mora osnutek revidiranega proračuna obravnavati Svet Ecofin, nato pa še Evropski parlament v drugi polovici 2006. Povečanje proračuna GSA do predlaganega zneska je predpogoj, da lahko GSA zaposli potrebno osebje in izvaja prenesene dejavnosti. Prihranki na koncu proračuna GJU zaradi postopnega prenosa dejavnosti na GSA bi morali v celoti pokriti povečanje proračuna GSA, kar bi bilo za člane parlamenta zagotovilo, da so evropska sredstva v okviru tega postopka prenosa uporabljena dobro, četudi so v praksi bili viri sredstev in proračunov različni.

3.8.4

Čimprej je treba narediti oceno stroškov likvidacije GJU (predvsem stroškov vzdrževanja osebja za postopke likvidacije) in finančnih posledic prenosa sredstev v zvezi z davki in DDV (na primer pravice do premestitve). GJU, ki ga belgijski organi, ki so nanj so naslovili „upravno pismo“, v skladu z belgijsko zakonodajo obravnavajo kot pravno osebo (podobno kot združenje) in ne kot gospodarsko družbo, naj ne bi bilo dolžno plačevati nobenega davka na presežek pri likvidaciji. Davčna obveznost bi morala torej biti precej majhna, zlasti če je bil večji del njegovih sredstev prenesen pred likvidacijo. Jasno je, da je takšna vprašanja treba predvideti, da bi se izognili vsem neprijetnostim.

3.9.1

Revidirani proračun GJU za leto 2006 bo GJU omogočil zagotoviti nadaljevanje pogajanj o koncesijski pogodbi s ciljem, da se zaključijo najpozneje 31. decembra 2006, ter spodbujanje prenosa strokovnega znanja in izkušenj z GJU na GSA ter vključevanje le-teh v pogajanja, ob sočasni krepitvi moči GSA.

3.9.2

Treba je poudariti, da je v zapisnikih različnih nadzornih organov GJU in GSA zapisano, da bo za vodenje pogajanj, če se ne bodo končala pred 31. decembrom 2006, od 1. januarja 2007 odgovorna GSA.

3.9.3

Razen tega bo GJU morala uvesti postopek ali akcijski načrt, ki bo omogočil zaključiti tehnične dosjeje in dokončati tehnično dokumentacijo pred zaprtjem GJU.

3.9.4

Vloga in odgovornosti ESA med fazo sprejemanja in validacije sistema ter pozneje pri tehničnem razvoju in vzdrževanju sistema v operativnih stanju po njegovi validaciji, morajo biti natančno določene v skladu z okvirno pogodbo, ki jo morata skleniti GSA in ESA. ESA namreč v upravnem svetu GSA sodeluje kot opazovalec in ne kot član, kot na primer v GJU, zaradi česar nima več tako dejavne vloge pri sprejemanju odločitev. Uredba GSA predvideva, da je treba pri sodelovanju z ESA čimbolj izkoristiti možnosti, ki jih ponuja okvirni sporazum, sklenjen 25. novembra 2003 med Evropsko skupnostjo in ESA, kadar je to koristno (5), in da se bo lahko od ESA zahtevalo, da nadzornemu organu zagotovi tehnično in znanstveno pomoč (6). Vsekakor mora biti pred koncem leta 2006 sklenjen sporazum med nadzornim organom in ESA za kritje dejavnosti v zvezi s koncem razvojne faze, drug sporazum, o organizaciji odnosov med GSA in ESA po koncu razvojne faze, med zasnovno in validacijsko fazo ter, po potrebi, tudi za obratovalno fazo, pa mora biti sklenjen do leta 2008.

4.1

Sateliti, ki so bili izstreljeni med fazo IOV, so zdaj last ESA (razvoj satelitov v okviru programa ESA GalileoSat). Ti sateliti morajo biti predmet prenosa lastništva na GSA po fazi validacije v orbiti.

4.2

V skladu s sporazumom GJU/ESA je ESA odgovorna za izstrelitev prvih satelitov iz faze IOV ter za njihovo registracijo pri Uradu Združenih narodov (Office of Outer Space Affairs na Dunaju). Izstrelitev prvega satelita sistema (GIOVE A) je decembra 2005 izvedel operater Starsem iz Baïkonourja s sredstvom za izstrelitev satelitov Soyouz-ST.

4.3

V praksi bi morala ESA ravnati na enak način kot pri prenosu lastništva satelitov, ki jih razvija v imenu tretjih držav, kot na primer v primeru Météosat ali Metop (prenos od ESA na Eumetsat). Obvestilo o prenosu lastništva satelitov v orbiti je treba potem nasloviti na pristojne organe.

4.4

V skladu z določbami Pogodbe o vesoljskem prostoru iz leta 1967 in Konvencije o mednarodni odgovornosti iz leta 1972 je treba postaviti vprašanje odgovornosti za izstrelitev in uporabo satelitov GALILEO v orbiti.

4.5

Zaradi različnih meril pri opredeljevanju države kot „države izstrelitve“, ki lahko uveljavi svojo mednarodno odgovornost v primeru škode na Zemlji in v orbiti, ki jo povzročajo vesoljski objekti, se lahko ESA obravnava kot „država izstrelitve“, ker se obravnava kot država, ki „izvaja izstrelitev“ satelitov iz faze IOV ter sklene pogodbo o izstrelitvi z operaterjem vzleta.

4.6

Prav tako se lahko postavi vprašanje, ali se Belgijo obravnava kot državo izstrelitve ob upoštevanju dejstva, da je GJU, ki je močno vključen v razvoj in izstrelitev satelitov za fazo IOV, v njeni pristojnosti (sedež GJU je v Bruslju). Glede na belgijsko nacionalno zakonodajo se zdi, da se odgovornost zvezne države Belgije lahko ohrani le za vesoljske dejavnosti, ki se izvajajo na njenem ozemlju, ali z opremo, ki je v lasti belgijske države ali je v njeni pristojnosti ali pod njenim nadzorom (7), vendar v tem primeru ni tako. Z vidika mednarodnega prava vprašanje še vedno ostaja odprto.

4.7

Razen tega bo GSA po prenehanju delovanja GJU in prenosa dejavnosti od GJU na GSA, postal organ, v imenu katerega bodo vzletali sateliti in mednarodna pravna oseba, kateri pripada, bo lahko tudi štela kot država vzleta. Zato je treba kvalifikacijo države vzleta EU analizirati, ne le z vidika vzleta satelitov faze IOV, ampak tudi z vidika vzleta drugih satelitov ozvezdja Galileo med uvajalno in obratovalno fazo.

4.8

Za uvajalno in obratovalno fazo se lahko obdrži odgovornost države sedeža operaterja, odgovornega za ozvezdje (koncesijska družba), ki bo nadaljeval z vzleti. Ker je bil sedež koncesionarja v skladu s sporazumom z dne 5. decembra 2005 med glavnimi podpisnicami koncesije, določen v Franciji, se lahko odgovornost v zvezi s tem pripiše Franciji.

4.9

Končno se lahko država, pod katere jurisdikcijo spada operater vzleta, prav tako obravnava kot država vzleta, prav tako kot morebiti država, katere ozemlje in oprema se uporabljata. Če je izbrani operater francoska družba Arianespace, se lahko Francija obravnava kot država izstrelitve.

4.10

Če je vključenih več držav izstrelitve, je treba pojasniti odnose med različnimi organi glede odgovornosti in delitve tveganj med različnimi državami izstrelitve v primeru škode, nastale med izstrelitvijo in življenjsko dobo satelitov.

4.11

Treba je opozoriti, da že obstaja sporazum med ESA in Francijo (sporazumi o vesoljskem centru Guyanais). Ta sporazum vključuje določbe v zvezi z mednarodno odgovornostjo, zlasti v primeru izstrelitev, ki jih izvaja Arianespace, in bi se lahko uporabljal za program Galileo. Odprto ostaja vprašanje mednarodne odgovornosti držav izstrelitve za fazo življenjske dobe satelitov v orbiti in primernosti sklenitve ad hoc sporazuma med Francijo in drugimi državami izstrelitve (ESA, Belgija, EU).

1)

Resolucija Sveta z dne 19. julija 1999 o sodelovanju Evrope v novi generaciji storitev satelitske navigacije — Galileo — opredelitvena faza — (1999/C 221/01).

2)

Sklep Sveta št. 98/434/ES z dne 18. junija 1998, UL L 194, 10.7.1998, str. 15.

3)

Uredba Sveta (ES) št. 876/2002 z dne 21. maja 2002 o ustanovitvi skupnega podjetja Galileo (s priloženim statutom GJU).

4)

Sprejetje predpisov Sveta o varovanju tajnosti — Sklep 2001/264/ES, z dne 19. marca 2001 — UL L 101, 11.4.2001.

5)

Sporazum med skupnim podjetjem Galileo (GJU) in ASE — ESA/C(2002)51, rev. 1 z dne 23. aprila 2002.

6)

Organizacija in postopek odločanja skupnega podjetja Galileo — ESA/PB-NAV(2003)20 z dne 5. septembra 2003.

7)

Uredba Sveta (ES) št. 1321/2004 z dne 12. julija 2004 o vzpostavitvi upravljalskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema.

8)

Sporočilo Komisije o „skupnem okviru za evropske regulativne agencije“ COM(2002) 718 konč. z dne 11. decembra 2002.

9)

Sporazum med EU in Kitajsko z dne 30. oktobra 2003.

10)

Sporazum med EU in Izraelom z dne 13. julija 2004.

11)

Sporazum med GJU in NRSCC z dne 9. oktobra 2004.

12)

Sporazum med GJU in MATIMOP z dne 6. septembra 2005.

13)

Sporazum med GJU in ESA za NRSCC z dne 9. oktobra 2004.

14)

Sporazum med GJU in ESA za MATIMOP z dne 18. oktobra 2005.

15)

Pravice in obveznosti novih članov skupnega podjetja Galileo — ESA/PB-NAV(2004)18 rev. 2 z dne 23. junija 2004.

16)

Lastništvo in zaščita — ESA/PB-NAV (2004)26 z dne 23. septembra 2004.

17)

Pravice intelektualne lastnine za program Galileo — GJU-EXC-2004-50 z dne 2. septembra 2004.

18)

Sporazum med partnerji možne koncesije Galileo, z dne 5. decembra 2005.

19)

Načrt prehoda dejavnosti ter strokovnega znanja in izkušenj GJU na GSA (GJU-ADB-2005-13 rev., z dne 11. februarja 2006).

20)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Vključitev programa EGNOS v program Galileo“, COM(2003) 123 konč. z dne 19. marca 2003.

21)

Okvirni sporazum med ESA in Evropsko skupnostjo, podpisan 25. novembra 2003, ESA/C-M(2004)4.

22)

Mnenje EESO o Evropskem programu za satelitsko navigacijo (GALILEO) — TEN/077 (12.09.2001)

23)

Mnenje EESO o predlogu uredbe sveta o ustanovitvi skupnega podjetja GALILEO (COM(2001)336 konč. — 2001/0136 CNS) — TEN/089 (28.11.2001)

24)

Mnenje EESO o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu — Stanje glede napredka raziskovalnega programa GALILEO v začetku leta 2004 (COM(2004)112 konč.) — TEN/179 (20.06.2004)

25)

Mnenje EESO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju uvajalnih in obratovalnih faz evropskega programa satelitske radionavigacije (COM(2004)477 konč. — 2004/0156 COD) — TEN/203 (09.02.2005).